Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica v sodelovanju z OPRO, zavodom za aplikativne študije, je 18. novembra 2025 v Kulturni dvorani Sevnica organiziralo predavanje doc. dr. Otta Gerdine z naslovom »Starizem: najbolj razširjena in sprejeta oblika diskriminacije«.
V predavanju je bilo predstavljeno, kako stereotipi o starosti, predsodki in diskriminatorna vedenja oblikujejo razmerja med generacijami ter vplivajo na kakovost življenja tako starih kot mladih ljudi. Uvodoma je dr. Otto Gerdina je predstavil razvoj pojma starizma – od prvih opredelitev Roberta Butlerja do najnovejšega razumevanja Svetovne zdravstvene organizacije, ki starizem definira kot stereotipe, predsodke in diskriminacijo do drugih ali sebe na podlagi starosti. Posebej je izpostavil razliko med individualnim in institucionalnim starizmom ter pokazal, kako se starostni stereotipi skozi življenje ponotranjijo in v starosti dobesedno vplivajo na samopodobo, zdravje in vedenje v starosti.
Velik del predavanja je bil namenjen starizmu v zdravstvu, kjer raziskave vzpostavljajo povezavo med višjo starostjo in slabšim dostopom do ustrezne obravnave. Med problematičnimi praksami so bile izpostavljene predstave, da so številne bolezni »normalen del staranja
V slovenskem kontekstu so bili predstavljeni podatki Evropske družboslovne raziskave (2008) in raziskave Cronos II (2022). Leta 2008 je predsodke ali diskriminacijo na podlagi starosti občutilo 34,4% vprašanih, leta 2022 pa je ta delež narasel na 58,5%, kar potrjuje, da starizem postaja vse pomembnejši družbeni problem. V Sloveniji diskriminacijo pogosteje zaznavajo ženske, najbolj pa jo občuti starostna skupina do 30 let, kar kaže, da starostna diskriminacija ni problem le starih ljudi.
Pomemben del dogodka je bil namenjen razpravi o tem, kako starizem preseči. Med ključnimi poudarki so bili: preoblikovanje staranja v obdobje aktivne in smiselne dejavnosti, spodbujanje rednih in kakovostnih medgeneracijskih stikov, razvoj javnih politik in programov za zmanjševanje starizma ob hkratnem zagotavljanju minimalnih materialnih pogojev, uredniške politike za nesterotipno medijsko poročanje o starosti ter krepitev izobraževalnih programov o dobri starosti in zdravem staranju. Posebej je bila izpostavljena vloga raziskovalcev in pomen participativnih pristopov, kjer stari ljudje niso le »objekt« raziskav, temveč enakovredni sodelavci in strokovnjaki na podlagi svojih življenjskih izkušenj.
Ključno sporočilo predavanja je bilo, da je starizem ena najbolj razširjenih in najbolj sprejetih oblik diskriminacije, ki ima resne posledice na individualni, skupnostni in družbeni ravni, vendar za razliko od staranja starizem ni neizogiben. S spremembo družbenih predstav o starosti, s sistematičnim zmanjševanjem starostnih stereotipov ter z večjim vključevanjem starih ljudi v raziskovanje, odločanje in javno življenje je starizem mogoče prepoznati, omejiti in postopoma preseči.
Avtorica fotografij: Nevenka Vahtar.
