Arhiv


RAZLIČNI OBRAZI STARIZMA: MED MARGINALNOSTJO IN PRIVILEGIJEM STAROSTI

18. januar 2024

V četrtek, 18. 1. 2024 je dr. Otto Gerdina iz zavoda OPRO v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu predaval o zgodovinskih oblikah starizma v sklopu cikla O fenomenu starosti. Predavanje je temeljilo na uporabi modela vsebine stereotipov, ki sta ga razvili Amy Cuddy in Susan Fiske za sledenje zgodovinskih sprememb v pojavnih oblikah starizma.

PREBERI VEČ


STAROSTNA REVŠČINA V SLOVENIJI: ODGOVORNOST POSAMEZNIKA ALI DRUŽBENI PROBLEM?

7. december 2023

V četrtek, 7. decembra, je v organizaciji Zavoda Opro in Sekcije za sociologijo časa Slovenskega sociološkega društva v Knjižnici Otona Župančiča potekala okrogla miza na kateri so sodelovale sociologinje dr. Vesna Leskošek dr. Majda Černič Istenič in dr. Barbara Lužar. Na okrogli mizi smo se vprašali o strukturnih vzrokih revščine v starosti v mestih in na podeželju, ter razpravljali o vse bolj neoliberalnih politikah za zmanjševanje revščine. Prav tako smo obravnavali vprašanje, zakaj je stopnja tveganja revščine višja med ženskami in kako, da se med starimi moškimi povečuje.

PREBERI VEČ


STARIZEM: PROBLEM NA OBEH STRANEH STAROSTNEGA SPEKTRA

23. november 2023

V Knjižnici Otona Župančiča je 23. novembra 2023 potekal zaključni dogodek projekta Starizem: problem na obeh straneh starostnega spektra, ki smo ga v zavodu OPRO zadnje pol leta soustvarjali z Javnim zavodom Mladi zmaji. Projekt je temeljil na nedavnem poročilu Svetovne zdravstvene organizacije, ki je starizem pripoznalo kot globalen problem in poudarilo, da je žrtev starizma lahko katera koli starostna skupina, ne le stari ljudje. V uvodnem nagovoru je sociolog dr. Otto Gerdina opozoril, da za razliko od starizma, ki ga doživljajo stari ljudje, trenutno ni celovite teorije o starizmu, ki je usmerjen proti mladim ljudem. Socialna psihologinja dr. Mirjana Nastran Ule je v svojem predavanju poudarila, da so v zadnjih desetletjih z vznikom neoliberalne ideologije tako mladi kot stari ljudje postali izključeni iz dominantnih procesov v družbi in socialnih vlog, ki posameznikom dajejo družbeno moč in veljavo. Dogodek se je zaključil s projekcijo filma Koliko pa ti šteješ?, ki so ga pod mentorstvom Marka Džamastagiča in dr. Otta Gerdine ustvarile Julija Mihovec, Maša Maruša Bregar, Veronika Predovnik, Kaja Rakušček in Hana Barši Palmič.

PREBERI VEČ


STARANJE PREBIVALSTVA IN DOLGOTRAJNA OSKRBA: DRUŽBENI PREMIK V POTREBAH PO OSKRBI

19. oktober 2023

V zavodu OPRO smo v sodelovanju s Sekcije za sociologijo časa Slovenskega sociološkega društva 19. oktobra 2023 v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper soorganizirali okroglo mizo Staranje prebivalstva in dolgotrajna oskrba: Družbeni premik v potrebah po oskrbi, na kateri so sodelovali minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, nekdanji državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič, predsednica Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije Lidija Jerkič in pokrajinska koordinatorka programa Starejši za starejše Vanda Hlaj. Na pogovoru smo slišali, da dobro premišljen in vzdržen sistem dolgotrajne oskrbe ljudem kot je le mogoče dolgo pomaga, da ostanejo zdravi in samostojni, podpira neformalne oskrbovalce in tudi plačane delavce, uzakonja visoke standarde in omejuje dobičke. Vse skupaj lahko močno omili prihodnje posledice, ki izhajajo iz raznih neenakosti, ki se kažejo med različnimi kategorijami starih ljudi, predvsem glede tega, kdo lahko in do kakšne mere deluje samostojno.

PREBERI VEČ


ZA SPOŠTLJIVO NAGOVARJANJE STAREJŠIH ‒ STROKA NAJ SE PRIBLIŽA LJUDEM

28. september 2023

V zavodu OPRO smo 28. septembra 2023 sodelovali na okrogli mizi Za spoštljivo nagovarjanje starejših – Stroka naj se približa ljudem, ki je potekala v sklopu 23. Festivala za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu. Na okrogli mizi so sodelovali sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost Aleš Kenda, članica Srebrne niti Darinka Klemenc, znanstveni svetnik Instituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Marko Snoj, predstavnica Socialne zbornice Slovenije Miranda Vrh, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Monika Ažman, vodja sektorja za človekove pravice na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Nina Lenardič in direktor zavoda OPRO Otto Gerdina. Razpravljalo se je o spoštljivem poimenovanju populacije 65+. Razprava se je polarizirala okoli stališča, da stari ljudje najbolje vedo kako si želijo biti poimenovani in da je edini zanje sprejemljiv izraz starejši ljudje, ter stališča, da uvajanje mehkejše terminologije v luči vsesplošne neoliberalizacije starosti ogroža na starosti utemeljeno socialno varnost. Na slednje v zavodu OPRO že več let opozarjamo in zagovarjamo neevfemistično uporabo izraza stari ljudje.


NAPREJ BREZ PREDSODKOV: KAKO SE BORITI PROTI STAROSTNI DISKRIMINACIJI V VSEH STAROSTNIH SKUPINAH

7. junij 2023

V sredo, 7. junija, je v Knjižnici Otona Zupančiča potekala okrogla miza Naprej brez predsodkov: Kako se boriti proti starostni diskriminaciji v vseh starostnih skupinah.  V razpravi, ki jo je vodil dr. Otto Gerdina, so sodelovali strokovni sodelavec Zagovornika načela enakosti Mitja Blažič, filozofinja in literarna kritičarkadr. Tina Bilban in sociologinja dr. Mateja Sedmak. V izhodišču razprave je bila teza, da je starizem – neenakopravna obravnava na podlagi starosti, ki posameznikom povzroči škodo – v Evropi bolj razširjen kot denimo diskriminacija na podlagi spola ali rase. 

PREBERI VEČ


STARAJOČA SE DRUŽBA IN POKOJNINSKI SISTEMI

8. maja 2023

V četrtek, 18. maja, je v Knjižnici Otona Župančiča potekal posvet Starajoča se družba in pokojninski sistemi. Posvet se je začel s predavanjem dr. Jane Javornik, raziskovalke delovnih razmerij in javnih politik na Univerzi v Leedsu, ki je pojasnila kako se Velika Britanija, Švedska, Kanada in Japonska soočajo s pomanjkanjem delovne sile, staranjem prebivalstva, migracijami, spreminjanjem generacij in pokojninski sistemov. Pokazala je, da je staranje družb posledica kompleksnih družbenih procesov in ne osamljen problem ene demografske populacije. Sledila je okrogla miza na kateri sta poleg dr. Jane Javornik sodelovali še predsednica Sindikata upokojencev Slovenije Frančiška Ćetković in predavateljica socialnega dela na Univerzi v Ljubljani dr. Vesna Leskošek.  Na okrogli mizi smo spregovorili o tem, kako se je pokojninski sistem spreminjal v času samostojne Slovenije in na kaj moramo biti pozorni pri prihajajočih reformah.

PREBERI VEČ


UNIVERZALNI POKOJNINSKI SISTEM KOT NUJNA SOCIALNA INOVACIJA 20. STOLETJA

5. april 2023

V četrtek, 5. aprila 2023, je v Knjižnici Otona Župančiča potekala razprava o razmerah, v katerih so živeli stari ljudje pred prvimi univerzalnimi pokojninskimi sistemi, ter o pomenu vpeljave univerzalnega pokojninskega sistema kot ključnega elementa socialne države. Pri razpravi so sodelovale dr. Dragica Čeč iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper ter dr. Dunja Dobaja in dr. Meta Remec iz Inštituta za novejšo zgodovino.

PREBERI VEČ


KAKO PRAVO USTVARJA BOGASTVO IN NEENAKOST

26. januar 2023

V četrtek, 26. januarja 2023, je v Knjižnici Otona Župančiča potekala okrogla miza Kako pravo ustvarja bogastvo in neenakost. Na pogovoru so sodelovali ekonomist dr. Vlado Dimovski, pravnik mag. Janko Arah in sociolog dr. Tibor Rutar. Izhodišče za pogovor je bila knjiga Zakodirani kapital Katharine Pistor, ki je nedavno pri OPRO izšla v slovenskem prevodu. Delo pokaže, kako pravni instrumenti z uporabo konceptov in zakonov delujejo tako, da dajejo premoženju lastnosti, ki premoženje in njegovega lastnika privilegirajo.

PREBERI VEČ


ODRINJENI OD DRUŽBE. ODRINJENI OD MEDIJEV. IN OBRATNO.

ČASOPISNE PODOBE STAROSTI V SLOVENSKIH DNEVNIH ČASOPISIH

8. december 2022

V četrtek, 8. decembra 2022, je sociolog dr. Otto Gerdina v Knjižnici Otona Župančiča predaval o časopisnih podobah starosti v Sloveniji. Ključna ugotovitev je bila, da se avtorji časopisnih prispevkov pri poročanju o  starosti zatekajo k normalizaciji, enačenju in drugačenju, s katerimi nehote krepijo privilegirano pozicijo srednjih let. Z normalizacijo, torej promoviranjem normativnih standardov o staranju, ter homogenizacijo in drugačenjem vseh, ki tem standardom ne sledijo, stare odrivajo na družbeno obrobje.

PREBERI VEČ


O VLOGI SMRTI V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU

21. november 2022

V ponedeljek, 21. novembra 2022, je v knjižnici Otona Župančiča potekala okrogla miza na kateri so socialna psihologinja dr. Mirjana Ule, psihiater in psihoterapevt mag. Miran Možina, dr. med. in sociologinja dr. Sinja Čož razpravljali o vlogi smrti v vsakdanjem življenju.

Pogovor je temeljil na kulturnem kontekstu sodobnih zahodnih družb , v katerih so spodbujene individualizacija, kult mladosti, potrošnja, produktivnost, maksimiranje dobička itn. Vprašanja o koncu življenja se zaradi tega konteksta odriva v pozno starost. Kar sicer ljudem prinaša navidezen občutek nesmrtnosti, ki nas brani pred realnostjo smrti, hkrati pa krepi tabu smrti, zaradi katerega smo ob soočenju s smrtjo pogosto izgubljeni in nemočni.

PREBERI VEČ


OD SOČUTNEGA DO SOVRAŽNEGA STARIZMA

19. maj 2022

V četrtek 19. maja je v Knjižnici Otona Župančiča potekalo dobro obiskano predavanje Od Sočutnega do sovražnega starizma. Sociolog in direktor zavoda OPRO Otto Gerdina je opozoril, da je starizem oblika diskriminacije, ki utemeljuje in vzdržuje neenakosti med družbenimi skupinami različnih starosti. Pojasnil je, da je bila skrb za stare do sedemdesetih let dvajsetega stoletja videna kot pravična kompenzacija za delo in pretekle zasluge ter način reševanja negotovosti in trpljenja povezanega z zadnjo fazo življenjskega poteka ter opozoril, da jo neoliberalna ideologija v zadnjih petdesetih letih skuša reinterpretirati kot neupravičen privilegij razmeroma zdrave, dobro situirane, sebične in politično močne skupine starih ljudi, s čimer širi sovražni starizem.

PREBERI VEČ


INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA: MED ZASEBNO LASTNINO IN JAVNIMI STORITVAMI

14. april 2022

V četrtek 14. aprila je v Knjižnici Otona Zupančiča potekala okrogla miza iz cikla o univerzalnih temeljnih storitvah, tokrat na področju informacijsko komunikacijske tehnologije. Ključna premisa pogovora je bila, da je treba v informacijsko-komunikacijski tehnologiji prepoznati javno dobrino, v dostopu do nje pa nekaj, kar je vsem v korist. Sodelovali so gospod Arian Debeljak, vodja oddelka za digitalizacijo na Mestni občini Ljubljana, dr. Slavko Splichal, ugledni slovenski komunikolog, profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ter Filip Dobranić državni prvak v računalniškem programiranju in sodelavec pri Inštitutu za druga vprašanja Danes je Nov Dan.

PREBERI VEČ


STANOVANJSKA NEENAKOST: OD PRIVILEGIJA IZBRANIH DO UNIVERZALNE TEMELJNE STORITVE

23. marec 2022

V knjižnici Otona Župančiča je 23. marca ob 18:00 potekal posvet z naslovom »Stanovanjska neenakost: Od privilegija izbranih do univerzalne temeljne storitve« pri katerem so sodelovali Sašo Rink iz Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, Klemen Ploštajner iz Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in dr. Miloš Kosec iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Ugotavljali smo, kakšno je trenutno stanje na področju stanovanjske problematike v Ljubljani, kako konkretno povečati dostopnost stanovanj in si pogledali primere dobre prakse.

PREBERI VEČ


PALIATIVNA OSKRBA KOT UNIVERZALNA TEMELJNA STORITEV

21. februar 2022

V ponedeljek, 21. februarja 2022 so na posvetu Zavoda OPRO dr. Maja Ebert Moltara z ljubljanskega Onkološkega inštituta, oddelka za akutno paliativno oskrbo, dr. Erika Zelko z Medicinske fakultete v Linzu in voditeljica na področju paliative v EU v sklopu programa LAST AID, in mag. Barbara Purkart socialna pedagoginja in pomočnica direktorice za strokovne zadeve v DSO Ljubljana Vič-Rudnik z moderatorko mlado raziskovalko Sinjo Čož v ljubljanski Knjižnici Otona Župančiča razpravljale o paliativni oskrbi v Sloveniji, njeni ureditvi, primerih dobrih praks in nerazrešenih polemikah.

PREBERI VEČ


HENDIKEP IN ČLOVEŠKA SEKSUALNOST SE NE IZKLJUČUJETA

20. januar 2022

V četrtek, 20. januarja, je v Trubarjevi hiši literature v živo in preko spleta potekala projekcija  kratkega nagrajenega dokumentarnega filma in pogovor o hendikepu in seksualnosti z avtorico filma Tejo Klinar in seksologom ter psihoterapevtom Jakom Sotlarjem. Dogodek je organiziral OPRO, zavod za aplikativne študije, vodila pa ga je mlada raziskovalka na FDV in strokovna sodelavka zavoda OPRO Sinja Čož.

V kratkem filmu smo videli, kako sta Teja in Štefan, ki ga je cerebralna paraliza obsodila na invalidski voziček, iskala prostitutko za Štefana. Poklicala sta več sto deklet na poziv in več mesecev zapored doživljala zavrnitve, češ da jim do tega ni ali so se izgovarjale, da nimajo dostopa za invalidski voziček. Potrdile so, da so invalidi margina družbe, toliko bolj je marginalizirana tema o njihovi spolnosti.

PREBERI VEČ


DOLGOTRAJNA OSKRBA KOT UNIVERZALNA TEMELJNA STORITEV

1. december 2021

V sredo, 1. decembra ob 18:00, je zavod OPRO na spletu organiziral okroglo mizo Dolgotrajna oskrba kot univerzalna temeljna storitev, na kateri so sodelovale Biserka Marolt Meden (Srebrna nit), dr. Majda Hrženjak (Mirovni inštitut) in Nataša Gadnik (Društvo Po-Moč).Časovno omejena javna (ne)razprava o dolgotrajni oskrbi ni omogočila, da bi na izkušnjah stroke in znanstvenega pristopa prišli do spremembe v razvoju socialne politike, ki bi sedanjim in bodočim starim pomagala pri doseganju družbene kohezije, solidarnosti in s tem zmanjševanju skrbi in bremen vsem. Na pogovoru so strokovnjakinje utemeljile zakaj bi morali dolgotrajno oskrbo dojemati kot univerzalno temeljno storitev in orisale kakšno ureditev dolgotrajne oskrbe bi potrebovali za življenje v kar se da egalitarni dolgoživi družbi.

PREBERI VEČ


JAVNI POTNIŠKI PROMET KOT UNIVERZALNA TEMELJNA STORITEV?
PRIMER LJUBLJANE

4. november 2021

V četrtek, 4. novembra 2021, smo se z Tomažem Gorencem, direktorjem Inštituta za okolje in zdravje ter Damjanom Kregarjem vodja oddelka Promet iz Ljubljanskega potniškega prometa pogovarjali o mobilnosti kot univerzalni temeljni storitvi. Univerzalne temeljne storitve pomenijo, da so ljudje v državah blaginje poleg denarja deležni še virtualnega dohodka v obliki javnih storitev. Zanimalo nas je ali bi lahko bila vožnja brezplačna, promet reguliran, linije zanesljive in povezane, avtobusi dovolj pogosti, javni promet ustrezno financiran in vožnja z osebnimi avtomobili neprivlačna?

PREBERI VEČ


UNIVERZALNE TEMELJNE STORITVE

5. oktober 2021

Knjigo Univerzalne temeljne storitve avtorjev Anne Coote in Andrewa Percyja sta v torek, 5. oktobra 2021, v ljubljanski Knjižnici Otona Župančiča v pogovoru z moderatorjem sociologom Ottom Gerdina približala obiskovalcem predavateljica na ekonomski fakulteti dr. Tamara Pavasović Trošt in predavatelj na fakulteti za socialno delo dr. Srečo Dragoš. Načrt univerzalnih temeljnih storitev zajema zdravstvo, izobraževanje, otroško varstvo in skrbstvo za odrasle, stanovanja, javni prevoz in informiranje.

PREBERI VEČ


O USODI STARIH NA SONČNI STRANI ALP

29. september 2021

V sredo, 29. septembra je v sklopu Festivala za tretje življenjsko obdobje v Knjižnici Otona Župančiča potekala predstavitev knjige Crescendo v istem duru ali O usodi starih na sončni strani Alp. Na pogovoru sta sodelovala avtor knjige Tomaž Gerdina in predsednica Sindikata upokojencev Slovenije Frančiška Ćetković.

PREBERI VEČ


STARIZEM V ČASU COVIDA-19

24. september 2021

Letošnje letno srečanje Slovenskega sociološkega društva naslovljeno Pandemična družba se je v petek, 24. septembra 2021, pričelo z okroglo mizo Starizem v času Covida-19, na kateri so sodelovali dr. Dušan Keber, dr. Majda Pahor, dr. Zvezdan Pirtošek in Denis Sahernik, moderiral jo je Otto Gerdina iz zavoda OPRO, sicer tudi član Slovenskega sociološkega društva.

PREBERI VEČ


POTOVANJA Z EPIKURJEM: O RADOSTIH STAROSTI – RAZMIŠLJANJA Z GRŠKEGA OTOKA

9. junij 2021

V ponedeljek, 6. junija smo v Knjižnici Otona Župančiča organizirali pogovor ob izidu knjige Potovanja z Epikurjem, avtorja Daniela Kleina, ki ga je v slovenščino za OPRO izvrstno prevedla Maja Lupša. Z zdravnikom Zvezdanom Pirtoškom, psihiatrom in psihoanalitikom Matjažem Lunačkom, ter filozofom Primožem Turkom smo se pogovarjali o počasnosti in potencialu samote v starosti, o iskanju eksistencialne avtentičnosti, libidu in filozofiji izpolnitve ter o lekcijah, ki se jih za dobro življenje v starosti lahko naučimo iz metafizike, praktičnosti stoicizma, prednosti čuječnosti in pomena duhovnosti.

PREBERI VEČ


ERIC OLIN WRIGHT: DRUGAČEN SVET JE MOGOČ

7. november 2020

Eric Olin Wright: Drugačen svet je mogoč

Na slovenskem sociološkem srečanju 2020, naslovljenem Družbene neenakosti in politika, je v petek, 6. novembra, potekala okrogla miza z naslovom Erik Olin Wright: Drugačen svet je mogoč, ki je pospremila izid slovenskega prevoda knjige Kako biti antikapitalist v 21. stoletju, je pred kratkim izšel pri zavodu OPRO. O knjigi, strategiji spodkopavanja kapitalizma in vprašanju oblikovanja kolektivnega akterja smo se pogovarjali z dr. Tanjo Rener, Klemnom Pološtajnerjem in dr. Darijem Zadnikarjem.

Ključne besede: antikapitalizem, demokratični socializem, predstavitev knjige

PREBERI VEČ


POMOČ PRI SEKSUALNEM ŽIVLJENJU LJUDI S HENDIKEPOM

8. oktober 2020

V četrtek, 8. oktobra smo v veliki predavalnici Univerze Sigmunda Freuda predstavljali knjigo Pomoč pri seksualnem življenju ljudi s hendikepom. O perečih vprašanjih, ki jih delo naslavlja – denimo kako je mogoče uživati v spolnem življenju, če je pri tem potrebna pomoč druge roke oziroma druge osebe, kako upravljati s svojimi čustvi in občutki, kaj narediti s strastjo, z željo po intimni bližini drugega človeka, ki se ji ne more približati nobeno obravnavanje hendikepiranih ljudi, za katero so sicer usposobljeni strokovnjaki, – smo govorili s Štefanom Čerčkom, katerega življenje je precej oblikovala cerebralna paraliza, svetovalko predsednika RS ter nekdanjo varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer in svetovalcem zagovornika načela enakosti Boštjanom Vernikom Šetincem.

Ključne besede: seksualnost, pravice ljudi s hendikepom, predstavitev knjige

PREBERI VEČ


RAZBITI ZAROTO TIŠINE – 50 LET KASNEJE

6. oktober 2020

Ob 50-letnici izida znamenite La Vieilesse še bolj znamenite avtorice Simone de Beauvoir smo se o aktualnosti Starosti pogovarjali z dr. Mirjano Nastran Ule in dr. Metko Mencin Čeplak. Na pogovoru je odzvanjala ugotovitev, da se je ko je avtorica pisala knjigo, današnji neoliberalizem šele porajal, danes, petdeset let kasneje, pa so stari v primerjavi z drugimi izgubili še več, so odrinjeni še bolj.

Ključne besede: starost, Simone de Beauvoir, diskriminacija, drugačenje

PREBERI VEČ


GLASOVI IN PODOBE

8. junij 2020

V sredo, 3. junija 2020, je v Knjižnici Otona Župančiča potekala predstavitev nove knjige dr. Matjaža Lunačka Glasovi in podobe, ki smo jo izdali pri OPRO, zavodu za aplikativne študije. Z avtorjem se je pogovarjala dr. Ana Tavčar Pirkovič. Struktura pogovora je sledila zgradbi knjige, dr. Lunaček in dr. Tavčar Pirkovič sta se najprej dotaknila, kratkih zgodb oz. vinjet iz prvega dela knjige. Temu je sledil pogovor o dialogih in esejih.

Ključne besede: predstavitev knjige, leposlovje, vinjete, eseji, dialogi

PREBERI VEČ


SIMONE DE BEAUVOIR O STAROSTI II

16. marec 2020

V četrtek, 12. marca smo se z dr. Dušano Findeisen iz Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje in dr. Anamarijo Kejžar iz Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani pogovarjali o drugem delu knjige starost. Čeprav je bilo delo napisano pred petdesetimi leti, Simone de Beauvoir v njem odpira teme, ki še danes ostajajo v veliki meri neraziskane: pokroviteljski in v skrb zamaskiran prezir do starih, gnus do starega telesa v kulturi narcisizma, vzroke za pogostost samomorov med starimi, šok ob upokojitvi in eksistencialni dolgčas tistih, katerih identiteta je v veliki meri vezana na plačano delo, nehumane razmere, v katerih živijo in se starajo najrevnejši, politično apatičnost kljub mizernim pokojninam, delitev med ‘mi’ in ‘oni’, ki omogoča družbeno indiferentnost do vse večjega dela populacije.

Ključne besede: starost, izkušnja staranja, marginalizacija, predstavitev knjige

PREBERI VEČ


STARIZEM V ZDRAVSTVU

14. februar 2020

V četrtek, 13. februarja 2020 smo na pogovoru o starizmu v zdravstvu gostili nevrologa prof. dr. Zvezdana Pirtoška, varuhinjo bolnikovih pravic Dušo Hlade Zore in sociologinjo dr. Majdo Pahor. Slišali smo, da kljub dejstvu da v Sloveniji dve tretjini sterejših od 65 let doživi diskriminacijo, v zdravstvenem sistemu ni opaziti večjih sprememb pri razvoju in sprejemanju strategij za njihovo obravnavo. Polom se začne že pri izobraževanju, kjer so gerontološke vsebine potisnjene v ozadje, so bili prepričani sodelujoči.

Ključne besede: starizem, zdravstvene ustanove, bolnikove pravice

PREBERI VEČ


DVOJNO BREME STARIH ZAPORNIKOV

15. december 2019

V četrtek, 12. decembra 2019, so na okrogli mizi o staranju zaporniške populacije sodelovali Suzana Wolf, dr. Dragan Petrovec, dr. Vito Flaker. Obstoječi zapori so zgrajeni in organizirani za nadzor nad mladimi in vitalnimi zaporniki. Stari zaporniki, tudi tisti z minimalnimi zdravstvenimi težavami, se pogosto znajdejo v težavah pri znotraj-zaporski mobilnosti. Tisti s kroničnimi zdravstvenimi problemi ne pridejo vedno do ustrezne zdravstvene oskrbe. Med najbolj ranljivimi so zaporniki v sedemdesetih ali osemdesetih letih starosti, zlasti tisti z napredujočimi demenco, Parkinsonovo boleznijo ali z resnimi srčno-žilnimi obolenji.

Ključne besede: staranje, zapor, diskriminacija

PREBERI VEČ


SPOLNOST ŽENSK IZ PRVE POLOVICE 20. STOLETJA

8. november 2019

V četrtek, 7. novembra 2019, je sociolog, prof. dr. Ivan Bernik, ki se že desetletja ukvarja s sociologijo spolnosti, predaval o spolnosti žensk, rojenih pred in med drugo svetovno vojno, točneje o njihovem vstopu v svet spolnosti, o takrat nemajhnih težavah zaradi tradicionalne kulture, v kateri pogovorov o spolnosti skoraj ni bilo.

Ključne besede: spolno življenje, dvajseto stoletje, ženske

PREBERI VEČ


STAROST NI ZA MEVŽE: O NASILJU MED IN NAD STARIMI

16. oktober 2019

Pogovor o nasilju med in nad starimi ob izidu knjige ‘Starost ni za mevže ali o nasilju med in nad starimi’. Sodelovali so mladi raziskovalec Otto Gerdina, psihiater in literat dr. Matjaž Lunaček in dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo. Razmišljali so o razmerju moči v partnerstvu po upokojitvi in o odnosu starih partnerjev do konfliktov med njima. Tako same vrste kot intenzivnost tega nasilja se v starosti spreminjajo.

Ključne besede: nasilje, starost, partnerski odnosi, samomori

PREBERI VEČ


ODRINJENA STARA OGLEDALA: STAROSTNA DISKRIMINACIJA IN TRPINČENJE STARIH DELAVCEV

21. junij 2019

V petek, 21. junija, je zavod OPRO skupaj s Fakulteto za družbene vede in Sindikatom novinarjev Slovenije sodeloval pri pripravi javne razprave na kateri so bili predstavljeni sociološki in pravni vidiki medijskega poročanja o starosti in trpinčenju starih zaposlenih.

Ključne besede: trpinčenje na delovnem mestu, medijske reprezentacije starosti, starostna diskriminacija.

PREBERI VEČ


KO KINO IN FRIZER POSTANETA RAZKOŠJE POLEPŠAJMO JESEN SOCIALNO OGROŽENIM STARIM LJUDEM

4. junij 2019

V torek, 4. junija smo zavod OPRO, društvo UP-ornik in ustanova Državljani sveta pripravili pogovor z naslovom Ko kino in frizer postaneta razkošje, da bi socialno najbolj ogroženim starim ljudem omogočili ogled gledališke predstave, filma, obisk pri frizerju in podobno.

PREBERI VEČ


KO NE MOREŠ, KAMOR BI ŽELEL; POMEN UREDITVE PROSTORA ZA POLNO DRŽAVLJANSTVO V STAROSTI

9. maj 2019

Socialna izključenost starih zajema pomanjkanje ali odtegovanje virov, pravic, dobrin in storitev ter omejeno udeležbo v običajnih odnosih in dejavnostih, ki je sicer dostopna večini. Za polnopravno državljanstvo ni dovolj, da posameznik ima pravice, temveč tudi, da so mu omogočeni pogoji, da jih udejanja. Na kar vplivajo njegove individualne značilnosti (npr. izobrazb ali zdravstveno stanje), osebni dogodki ali krize (npr. razveza, izguba službe), družbena ureditev (npr. sistem državnih pomoči), značilnosti prostora, v katerem živi.

Ključne besede: socialna izključenost, starost, dialog.

PREBERI VEČ


ZDRAVNIK ŠE NI DRUŽBA

11. april 2019

V četrtek, 11. april 2019, smo se v bralnici Centra kulture Španski borci pogovarjali z direktorico Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana Liljano Batič, raziskovalko na Mirovnem inštitutu dr. Majdo Hrženjak ter direktorico Doma starejših občanov Fužine Bojanko Genori. Pogovor je povezoval Otto Gerdina. Razprava je jasno pokazala na razmere, v katerih se pri oskrbi starih nezadržno širi delo na črno, katerega kakovosti ni mogoče preverjati in je zato izpostavljenost starih raznim nestrokovnostim malomarnostim in celo zlorabam precejšnja.

PREBERI VEČ


STAREC, KI NI VEČ POSAMEZNIK

14. marec 2019

V četrtek, 14. marca 2019, smo v polni bralnici Centra kulture Španski borci z dr. Metko Mencin Čeplak, mag. Simonom Strgarjem in dr. Romanom Kuharjem razpravljali o identitetni izključenosti starih. Slišali smo, da je problem, če nas ob najmanjšem sumu, da ne bomo več dolgo neodvisni, označijo za krhkega in odvisnega. V tem primeru postanemo prejemniki storitev, oskrbovalci pa v nas vidijo le diagnozo in tveganje. Edinstvenost nam je z oznako starec dokončno odpisana.

Ključne besede: staranje, izključenost.

PREBERI VEČ


PREDSODKI IN IZKLJUČENOST STARIH

14. februar 2019

Starizem vznika kot eden velikih -izmov enaindvajsetega stoletja (pojavlja se takoj za rasizmom in seksizmom oz. hkrati z njima). Delno, ker zadane vse, tako stare kot mlade, delno pa ker vključuje osnovna vprašanja socialnih politik.

Ključne Besede: starizem, stereotipi, diskriminacija.

PREBERI VEČ


DRAGAN PETROVEC: STAROST NI ZA MEVŽE

10. januar 2019

Na predstavitvi knjige 10. januarja 2019 Pismo nigerijske vdove dr. Dragana Petrovca v Centru kulture Španski borci je avtorja moderator Zoran Senković vprašal, če so plače na Inštitutu za kriminologijo res tako nizke, da si mora družinski proračun večati s pisanjem knjig. In je dobil odgovor, da se človek pač zakreditira, in če lahko dobiš kredit le do sedemdesetega leta, si pa tik pred upokojitvijo … V tem slogu je potekal pogovor s podnaslovom Starost ni za mevže.

Ključne besede: anektote, humereske, dr. Dragan Petrovec.

PREBERI VEČ


SIMONE DE BEAUVOIR: POLITIKA DO STARIH JE BILA IN JE ŠKANDALOZNA

13. december 2018

Ob izidu temeljnega, vendar razumljivo, a neupravičeno spregledanega dela Simone de Beauvoir Starost I – Stališče zunanjosti, smo se pogovarjali z dr. Alenko Švab, profesorico sociologije na ljubljanski FDV, dr. Tino Bilban, raziskovalko na Inštitutu Nove revije, in dr. Damirjem Josipovičem, višjim znanstvenim sodelavcem na Inštitutu za narodnostna vprašanja.

Ključne besede: starostna politika, staranje, medgeneracijska solidarnost, knjižne novosti.

PREBERI VEČ


FILOZOFI IN LJUBEZEN – LJUBITI: OD SOKRATA DO SIMONE DE BEAUVOIR

8. november 2018

V četrtek, 8. Novembra, smo predstavili novo knjigo Filozofi in ljubezen – ljubiti: Od Sokrata do Simone de Beauvoir. Filozofinja dr. Eva Bahovec in psihiatrinja dr. Vesna Švab sta na predstavitvi govorili o počelih ljubezni, o moralistih, o težavah razumske razlage strasti, o zgolj moškem pogledu na ljubezen, o upiranju ljubezni surovi diktaturi trga, o iluziji večnosti in o mukah hrepenenja, o ljubezni kot smislu življenja, pa zakaj ljubimo prav njega-njo, o libidu in narcisizmu.

Ključne besede: ljubezen, libido, filozofija, knjižne novosti.

PREBERI VEČ


USODA TRŽNEGA DNA: NUJA, ŽELJA ALI SKRITI NAMENI

11. oktober 2018

V četrtek, 11. oktobra smo s predstavitvijo knjižice Usoda tržnega dna: Nuja, želja ali skriti nameni, uvodnim nagovorom dr. Tanje Rener in pogovorom z dr. Urbanom Boljko, v bralnici Španskih borcev zaokrožili cikel šestih dogodkov o univerzalnemu temeljnemu dohodku (UTD), ki so v koprodukciji s centrom kulture Španski borci in s finančno podporo Mestne občine Ljubljana potekali od januarja do junija letos.

Ključne besede: univerzalni temeljni dohodek, zbornik, eksperimenti z UTD po svetu, možnosti implementacije UTD v Sloveniji.

PREBERI VEČ


GEROTRANSCENDENCA – RAZVOJNA TEORIJA O DOBREM STARANJU

2. oktober 2018

V torek, 2. oktobra 2018 smo na Festivalu za 3. življenjsko obdobje v Cankarjevem domu opozorili na problematično enačenje modela aktivnega staranja kot ‘uspešnega’ staranja za vse in predstavili teorijo o gerotranscendenci, ki opozarja na nekatere do sedaj spregledane vidike staranja.

Ključne besede: skrb za stare, razvoj osebnosti, teorija o gerotranscendenci.

PREBERI VEČ


UTD – PLUS ALI MINUS SOCIALA?

7. junij 2018

Dileme univerzalnega temeljnega dohodka se resnično razvnamejo, ko iz akademske sfere prestopimo v resnično življenje. Nekatere temeljne premise postanejo manj samoumevne, ko si prikličemo usode resničnih posameznikov. Gospa Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine, Marjan Vončina in Simona Strnad s Centra za socialno delo ter dr. Urban Boljka z Inštituta za socialno varstvo so se pogovarjali o teh vsakdanjih primerih.

Ključne besede: univerzalni temeljni dohodek, socialno delo, praktični primeri.

PREBERI VEČ


STRANKE: MED EMPATIJO IN PRERAČUNLJIVOSTJO

10. maj 2018

Slovenske politične stranke v predvolilnem obdobju namenjajo novim možnostim socialne politike precej prostora. Vse se zavzemajo za malega človeka, resnejše prenove sistema, ki bi zagotavljala odpravo revščine, pa na prvi pogled ne zaznamo. O socialni politiki in UTD kot možnosti za izboljšanje življenjskega standarda smo se pogovarjali s Francem Trčkom iz Levice, Janezom Ciglerjem-Kraljem iz Nove Slovenije, Lucijo Šenkinc iz Stranke modernega centra, Rokom Deželakom iz Piratske stranke in Janezom Šušteršičem, bivšim finančnim ministrom.

Ključne besede: volitve, politika, UTD, socialna država.

PREBERI VEČ


UPOKOJENCI IN ŠTUDENTJE KOT DEJAVNIKI SPREMEMB

12. april 2018

Naraščajoče število upokojencev, postopno razpadanje javnih pokojninskih in zdravstvenih sistemov, akumulirane znanje in izkušnje s preteklimi državnimi politikami ob nedvomni pavperizaciji na eni, in poklicna brezperspektivnost in obsojenost na tvegano prekarno usodo in beg v tujino na drugi bi lahko bila tista kritična sila, ki bi v današnjih razmerah dominacije neoliberalizma morda lahko postala dejavnik družbenih sprememb. O izzivih prihodnosti in skupnem spoprijemanjem z njimi so razpravljali Dr. Urban Boljka, raziskovalec na Inštitutu RS za socialno varstvo, Frančiška Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije (ZSSS) in Tinca Lukan, študentka 4. letnika analitske sociologije na FDV Ljubljani ter članica društva Socio-klub.

Ključne besede: univerzalni temeljni dogodek, medgeneracijsko sodelovanje, družbeni premiki.

PREVERI VEČ


SE BO Z UTD OKORISTIL KAPITAL?

15. marec 2018

UTD običajno povezujemo s politično levico, ima pa tudi podpornike med poslovneži iz sveta najnaprednejših tehnologij. Nenazadnje je že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja njegovo različico predlagal znani ekonomist Milton Friedman. Danes mediji poročajo, da vidi UTD kot odgovor na avtomatizacijo denimo tudi Teslin direktor Elon Musk. Zamisel nekega zajamčenega minimalnega dohodka torej ni nova, pomembno spodbudo pa je doživela z razvojem in razraščanjem prekariata na eni in digitalizacije in avtomatizacije na drugi strani. O vplivu UTD na delodajalce, delojemalce in kapital so razpravljali zastopnik sindikata centrov za socialno delo Perica Radonjić, izvršni direktor SBC – Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković in dr. Miroljub Ignjatović s Centra za proučevanje organizacij in človeških virov pri FDV.

Ključne besede: univerzalni temeljni dohodek, kapital, avtomatizacija, socialni dialog.

PREBERI VEČ


UTD – GARANT STAREGA ALI NAPOVED NOVEGA

15. februar 2018

Če smo socialno pravičnost nadomestili s svobodnim pretokom kapitala in blaga, ekonomijo prilagajamo zahtevam financ in ne ljudi. Zato so nujne spremembe tako politike kot kapitala in predvsem njune socialne odgovornosti. Sicer bomo državno odgovornost za blaginjo ljudi prevalili na pleča posameznikov. Predavanje dr. Tanje Rener je postreglo z razmislekom o zgornjih iztočnicah in z izhodiščem za zanimivo diskusijo.

Ključne besede: univerzalni temeljni dohodek, socialna država, socialna odgovornost.

PREBERI VEČ


UTD ALI NOVA SOCIALNA DRŽAVA

11. januar 2018

Dajmo vsem državljanom skromen, a brezpogojen dohodek, in jim pustimo, da ga, če hočejo, nadgradijo z dohodki iz drugih virov, je že davno tega zapisal Philippe Van Parijs. Dr. Valerija Korošec je pojasnila, kje smo v Sloveniji z razvojem te misli, kakšna je njena zgodovina in s kakšnimi aktivnostmi, upi, težavami in dosežki se je spopadala Sekcija za promocijo Univerzalnega temeljnega dohodka pri Zofijinih ljubimcih iz Maribora.

Ključne besede: univerzalni temeljni dohodek, ekonomska upravičenost, razvoj.

PREBERI VEČ


EROTIKA KOT NAGON VRSTE, TRENUTEK SREČE ALI POTRDITEV PREDSTAVE O SEBI

14. december 2017

Ni res, da bi starost človeka avtomatično nagradila z modrostjo. Nasprotno, stari so bolj nagnjeni k samovšečnosti in hibam kot mladi. … A tu se pravzaprav skriva zasuk, kajti vrednost staranja je prav v prilagajanju takim napakam. Ko človek na lastnem telesu in v lastnem duhu vidi zapisano pojemanje, sprejme dejstvo, da je omejen in človeški. In ko razume, da starost človeka ne dela modrega, vendarle na neki način postane moder. Učiti se živeti konec koncev pomeni živeti z nepopolnostjo in jo celo hvaležno objeti (Montaigne).

Ključne besede: teorija gona, libido, modrost, erotika v starosti.

PREBERI VEČ


SAMOMORI MED STARIMI. ZAVESTNO SPREGLEDANI?

9. november 2017

Delež samomorov med starimi narašča. Samomor je družbeno dejstvo, ki ga lahko pojasnimo z drugimi družbenimi dejstvi, je že pred stoletjem ugotavljal Durkheim. Na okrogli mizi v Centru kulture Španski borci smo 9. novembra 2017 s psihiatrinjo prof. dr. Vesno Švab, kriminalistom Gorazdom Jesenkom in filozofom prof. dr. Borutom Ošlajem poskušali osvetliti ta družbena destva in odpreti razpravo o tem, zakaj naraščanje samomorov v tej starostni skupini ostaja prezrto.

Ključne besede: samomori med starimi, spregledanost, naraščanje samomorov.

PREBERI VEČ


PRODUKTIVNOST? NE, HVALA! OD USPEŠNEGA DO DOBREGA STARANJA

12. oktober, 2017

Politike staranja temeljijo na teorijah aktivnosti in kontinuitete, ki v ospredje postavljata produktivnost, učinkovitost in neodvisnost. Na okrogli mizi smo se vprašali ali je ‘uspešno’ staranje, ki temelji na izogibanju boleznim, ohranjanju visoke ravni telesnih in kognitivnih funkcij ter ohranjanju vključenosti v družbene in produktivne dejavnosti najboljši model staranja za vse in predstavili alternativno razumevanje starosti.

Ključne besede: uspešno staranje, delovna etika, gerotranscendenca.

PREBERI VEČ


NASILJE NAD STARIMI MOŠKIMI

11. maj 2017

Na okrogli mizi so sodelovale dr. Maca Jogan, Mirjam Kline in dr. Nena Kopčavar Guček. Izpostavljeno je bilo, da vse več evropskih in ameriških prevalenčnih študij nasilja nad starimi kaže, da moramo problematiki nasilja nad moškimi posvetiti več pozornosti. Trenutna stopnja pozornosti, ki so jo stari moški deležni je premajhna, da bi pomagala ozavestiti in razumeti njihove potrebe in problematična, saj simbolno sporoča, da so potrebe starih moških v primerjavi z potrebami žensk, manj pomembne in njihovi problemi manj pereči.

Ključne besede: nasilje, starost, moške žrtve.

PREBERI VEČ


ETIKA IN DEMENCA: MED VARNOSTJO IN SVOBODO

6. april 2017

Govorci dr. Jana Mali, Simon Strgar, dr. Zvezdan Pirtošek in Štefanije Zlobec so si bili enotni, da se skrbniki in negovalci ljudi z demenco soočajo z etičnimi vprašanji vsak dan: na primer, ko se je treba odločati ali za večjo varnost ali večjo svobodo; odločati se morajo, kaj je za bolnika z demenco najboljše; in hkrati morajo prepoznavati, da potrebe ljudi z demenco včasih ogrožajo potrebe drugih, ki si prav tako zaslužijo, da se njihove želje upoštevajo.

Ključne besede: etika, demenca, skrbstveni odnos.

PREBERI VEČ


IZRINJANJE IN MOBING STARIH DELAVCEV

2. marec 2017

Na okrogli mizi so Tatjana Arnšek, Iztok Jurančič in Sandra Cico opozorili na državno in sodno toleranco do mobinga nad starimi delavci, to je tistimi, ki so že starostno zaščiteni ali so tik pred to zaščito. Slednjih se je po logiki sedanjih kapitalskih trendov treba znebiti, preden zaščito dosežejo, za prve pa so tudi izdelana nepisana pravila, večina jih temelji prav na mobingu, ki pa ga je na sodišču tako zelo težko uspešno dokazovati, o čemer govori izjemno revna bera iz sodne prakse.

Ključne besede: mobing, kapitalizem, stari delavci.

PREBERI VEČ


SKRITI PREZIR DO ŠIBKOSTI: INDIVIDUALNA IN INSTITUCIONALNA INFANTILIZACIJA STARIH

2. februar 2017

Infantilizacija je vedenjski vzorec, pri katerem oseba z avtoriteto obravnava starega človeka kot otroka. Gre za prakso poniževanja, ki zmanjšuje posameznikovo samopodobo in potencialno predstavlja zdravstveno tveganje za razvoj kognitivnih motenj. Na okrogli mizi smo z dr. Matejo Kožuh Novak, dr. Bredo Sobočan in prof. dr. Vito Flakerjem razjasnili ključna vprašanja povezana z infantilizacijo in ponudili nekaj razmislekov, kako minimizirati verbalno zlorabo starih.

Ključne besede: infantilizacija, verbalna zloraba, starost.

PREBERI VEČ