Okrogla miza
Starostne politike v Sloveniji med neoliberalizmom in socialno pravičnostjo
sreda, 27. maj, ob 18:00
Pritličje (Mestni trg 2, Ljubljana)
Udeleženci razprave:
– dr. Tanja Rener, zaslužna profesorica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani
– Igor Feketija, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
– dr. Majda Hrženjak, raziskovalka na Mirovnem inštitutu
V začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je neoliberalizem prežel socialno in ekonomsko politiko najprej v Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike, od koder se je razširil na ves »zahodni« svet. Tudi v Sloveniji se je širil počasi in postopno, pri čemer je vsako razvojno stopnjo upravičeval kot ukrep, ki je nujen in neizogiben. Zagovorniki neoliberalizma na področju starostnih politik navadno zahtevajo podaljševanje delovne dobe in zviševanje upokojitvene starosti, kar utemeljujejo z demografskimi trendi in projekcijami, ki svarijo, da je starost dandanes preveč zaščiteno življenjsko obdobje in da tako privilegiranega statusa, kot ga trenutno zagotavlja socialna država, ne bo več mogoče ohraniti. Prav to tezo prevprašuje angleški analitik John Macnicol v knjigi Neoliberalizacija starosti, ki je lani izšla tudi pri nas (prev. Tomaž Gerdina, Maja Lupša, Založba /*cf.). Avtor ugotavlja, da zaostrovanje upokojitvenih pogojev ni toliko povezano z vzdržnostjo pokojninskega sistema kot s strategijo za povečanje ponudbe dela, in to predvsem z namenom, da bi bili delavci nasploh bolj pripravljeni sprejeti vse slabše plačane ter vse bolj začasne in prekarne zaposlitve – predvsem v storitvenem sektorju –, pa tudi z namenom obvladovanja inflacije. Pogovor ob knjigi, ki ga bo moderiral dr. Otto Gerdina, bo priložnost za kritično razpravo o starostnih politikah v Sloveniji, ki se oblikujejo pod pritiski v smeri zmanjševanja socialnih programov in individualizacije odgovornosti za varno starost ter ob hkratnem zasledovanju etičnih imperativov za zagotavljanje dostojne starosti.
Dogodek je organiziran s strani zavoda OPRO, Sekcije za sociologijo časa, ki deluje pod okriljem Slovenskega sociološkega društva in založbe Cf*.