Knjiga Starost ni za mevže z rezultati raziskave in ugotovitvami s strokovnih posvetov OPRO nakazuje, da se po upokojitvi kljub upadu ekonomske in socialne moči moškega razmerje moči najpogosteje ohranja. Spremembe v razmerju moči so bile povezane s psihosocialnim razvojem osebnosti v starosti in novim razumevanjem, sprejemanjem ter spoštovanjem partnerja.
O tej temi so se v četrtek, 10. oktobra, na okrogli mizi v ljubljanskem Centru kulture Španski borci pogovarjali ob izidu knjige ‘Starost ni za mevže ali o nasilju med in nad starimi’ z moderatorko Sinjo Čož avtor knjige mladi raziskovalec Otto Gerdina, psihiater in literat dr. Matjaž Lunaček in dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo. V pogovoru je sodelovala tudi soavtorica knjige dr. Maca Jogan. Razmišljali so o razmerju moči v partnerstvu po upokojitvi in o odnosu starih partnerjev do konfliktov med njima. Tako same vrste kot intenzivnost tega nasilja se v starosti spreminjajo.
Vsebina knjige v enem delu temelji na teoretskem in praktičnem raziskovanju mladega raziskovalca pri FDV Otta Gerdina na eni in strokovnih prispevkih sociologinje in zaslužne profesorice dr. Mace Jogan, psihiatrinje in predavateljice Vesne Švab, filozofa in člana komisije za medicinsko etiko dr. Boruta Ošlaja, angažirane odvetnice Sandre Cico in specialistke klinične psihologije z ministrstva za delo Tatjane Arnšek.
Precej dinamična diskusija se je razvila ob ugotovitvah udeležencev, na primer dr. Matjaža Lunačka, da se mu agresivnega gona ne zdi ustrezno spolno razlikovati, da gre pri obeh spolih za nasilje, le da so oblike različne. Dr. Vesna Leskošek je opozorila, da je starost pri nas zgolj priročna tema za nabiranje točk pred volitvami, sama politika pa je kasneje slaba, zlasti glede revščine starih, kar se kaže v ukinjanju državnih pokojnin ali denimo pehanju starih v odvisnost od svojcev. Otto Gerdina je poudaril zanimivo tezo, da je konflikt med partnerjema po njegovih ugotovitvah precej odvisen tudi od dejstva, koliko življenja še imamo pred sabo.
Dr. Vesna Leskošek je menila, da agresija nima spola, obstajajo pa dokazana dejstva o spolno specifičnem nasilju. In da nasilje skozi proces socializacije socializiramo. Se pa v starosti karte premešajo. Ženske, ki so vse življenje trpele nasilje, se pogosto v starosti spremenijo v skrbnice nekdanjih nasilnežev, zaradi česar se razmerje moči utegne spremeniti.
Ko je beseda nanesla na danes tako moderno razpravo o evtanaziji, je dr. Matjaž Lunaček omenil primer samomorilcev, ki so skakali z mostu, ko so številni tisti, ki so preživeli, povedali, da so si med padanjem premislili.
Dr. Vesna Leskošek je še poudarila, da stari težko razkrijejo nasilje mlajših nad njimi, da pa narašča število sodnih prepovedi približevanj nasilnih mlajših. Pogosto to nasilje izvira iz ekonomske odvisnosti od staršev ali starih staršev in gre za polaščanje njihovih pokojnin. Dr. Maca Jogan je opozorila na raziskavo OECD, po kateri so tarče ekonomskega nasilja potomcev pogosteje moški. Dr. Vesna Leskošek pa je ob tem povedala, da smo država, ki je izjemno okorna pri ekonomski mobilnosti navzgor, kar pomeni, če se rodiš reven, boš tak precej verjetno tudi vse življenje.
Ob koncu je avtor knjige, mladi raziskovalec Otto Gerdina, opozoril na ugotovitev svojega raziskovanja, da so številni stari, ki so bili sicer ekonomsko preskrbljeni, ugotavljali, da so začeli svojega partnerja po upokojitvi povsem na novo spoznavati, saj prej niso imeli časa za to.
Knjigo Starost ni za mevže in letošnje posvete o starosti je sofinancirala Mestna občina Ljubljana, prostore in tehnično opremo za dogodke je prispeval Zavod En-knap, knjižnica Jožeta Mazovca pa skupaj s predstavniki družboslovnih fakultet promovira te dejavnosti. Medijski sponzor letošnjih okroglih miz in knjige Starost ni za mevže je Revija Dita.
Tehnikalije: knjiga je formata A5, mehke vezave, maloprodajna cena je 19 evrov, izšla je v zbirki Opuščeni program, ki jo ureja Tomaž Gerdina, oblikoval jo je Dean Zagorac. Več o knjigi in naročilnico najdete na spodnji povezavi (https://opro.si/knjigarna/).
