V sredo, 29. septembra je v sklopu Festivala za tretje življenjsko obdobje v Knjižnici Otona Župančiča potekala predstavitev knjige Crescendo v istem duru ali O usodi starih na sončni strani Alp. Na pogovoru sta sodelovala avtor knjige Tomaž Gerdina in predsednica Sindikata upokojencev Slovenije Frančiška Ćetković.
Osrednja tema knjige Crescendo v istem duru, pri kateri so poleg s prispevki sodelovali še Zvezdan Pirtošek, Majda Pahor in Duša Hlade-Zore, je starizem. Predpostavljamo, da imajo stari ljudje kot družbena skupina določene lastnosti, pričakujemo, da se proces staranja odvija na določen način in verjamemo, da ima starost kot zadnje obdobje v življenjskem poteku določene značilnosti. Vse te predpostavke, pričakovanja in prepričanja spregledujejo razlike med posamezniki, posplošujejo in stereotipizirajo – so starizem.
V knjigi lahko preberemo, kako so najbolj ranljivi z življenjem plačevali za prepozno ali neustrezno ukrepanje, na primer pomanjkanje zaščitne opreme in razkužil na začetku epidemije, ali zapiranje obolelih v domove za stare, namesto da bi jih preselili ali v bolnišnice ali kam drugam.
Velik delež starih, ki so umrli v domovih za stare v prvem valu epidemije, je na najbolj tragičen način razkril sistematično ignoriranje več desetletnih problemov in pomanjkljivosti pri zagotavljanju institucionalne oskrbe, kar je povzročilo, da je bilo v letu 2020 več kot polovica umrlih zaradi covida prav stanovalcev domov za stare, medtem ko je bil njihov delež v skupnosti le enoodstoten.
Moderator Otto Gerdina iz zavoda OPRO je uvodoma opozoril, da v Sloveniji ni zaznati obsežnih dolgoročnih rešitev pomanjkanja kadra tako v zdravstvu kot pri zagotavljanju dolgotrajne oskrbe, neustreznosti institucionalne infrastrukture za preprečevanje vnosa nevarnih virusov, kronične finančne podhranjenosti javnega zdravstva, zastarelosti standardov in normativov pri institucionalni oskrbi starih, ali splošnega pomanjkanja bolnišničnih in domskih postelj.
Izpostavil je, da si pri naštevanju težav in problemov starih pogosto pozabimo zastaviti vprašanje ‘in kaj zdaj’, ki si ga zastavlja Tomaž Gerdina v Crescendu v istem duru. Da bi bila družbena enakopravnost starih več kot namišljen občutek, se morajo zastopniki starih nehati pretežno zgolj plašno odzivati na poskuse krčenja obstoječih pravic in destabilizacije socialne države, ampak morajo aktivno zahtevati nove, alternativne ukrepe.
Frančiška Ćetkovič je na to odvrnila, da v Sindikatu upokojencev Slovenije vseskozi spremljajo politično delovanje, ki vpliva na stare in se nanj odzivajo, saj menijo, da se o stvareh, ki zadevajo upokojence, ne sme odločati brez njih. Pri tem je izpostavila, da je glavna prednost sindikata upokojencev, ki deluje pod okriljem Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, njegova prisotnost v ekonomskem-socialnem svetu, ki mu daje neposreden dostop do političnih odločevalcev.
Tomaž Gerdina je izpostavil, da je zgolj odzivanje na nepremišljene in po njegovem mnenju pogosto škodljive ukrepe premalo, je obrambna poza, kjer smo lahko veseli, če se zgolj ohranja status quo.
Frančiška Ćetković je zatrdila, da Sindikat upokojencev Slovenije sledi lastnim programskim usmeritvam, ki jih uresničujejo skupaj z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Če pozivi naletijo na gluha ušesa, grejo tudi na demonstracije.
Tomaž Gerdina je nato predstavil enega svojih predlogov, ki po mnenju moderatorja predstavljajo novum v razmišljanju. Predlaga spremembo sestave svetov domov starejših občanov. Po njegovem ni logično, da imajo predstavniki države in lokalne skupnosti denimo pet glasov, stanovalci in zaposleni pa skupaj dva, saj domovi večino prihodka pridobijo iz oskrbnin, ki jih plačajo stanovalci ali svojci. Sploh so stanovalci tisti, katerim je DSO dom, zatočišče, dosmrtno bivališče. Predlaga obratno sestavo, torej tri glasove stanovalcev, po enega pa država, lokalna skupnost, zaposleni.
Frančiška Ćetković je za konec izpostavila, da so v Sindikatu upokojencev Slovenije oblikovali vrsto pobud, kaj je treba storiti, dokler se ne sprejme zakona o dolgotrajni oskrbi. Na primer ustrezen sistem nagrajevanja negovalcev, da ne bodo ušli v tujino, ali ureditev bivalnih prostorov, ki niso primerni za stare (npr. vgradnjo dvigal v blokih, kjer živijo stari). Kar bi lahko financirali iz evropskih sredstev.
Več informacij o knjigi lahko najdete tukaj.
