Publikacije


Anna Cotte in Andrew Percy

Univerzalne temeljne storitve

OPRO, 2021

Knjiga Univerzalne temeljne storitve Anne Coote in Andrewa Percyja postavlja na dnevni red novo politiko, imenovano Univerzalne temeljne storitve (UTS), v kateri si avtorja prizadevata, da bi se sedanje javne storitve, kot sta na primer zdravstvo in izobraževanje, razširile na druge storitve, prav tako nujne in bistvene v vsakodnevnem življenju, vključno s skrbstvom, nastanitvijo, transportom in dostopom do digitalnih informacij. Hkrati si prizadevata za boljšo kakovost sedanjih storitev, predvsem z uvedbo participativnosti, s katero bi te storitve nadzirali ljudje, ki jih potrebujejo in uporabljajo, zagotovi in podpre pa naj jo država. Argumentacija temelji na predpostavki, da je uspešna, mirna in dobro delujoča demokracija odvisna od univerzalnega dostopa do varnosti, priložnosti in participacije, medtem ko se sedanji sistemi države blaginje demografskim, tehnološkim in ekološkim spremembam ne prilagajajo dovolj hitro, da bi nam ta univerzalni dostop zagotovili. V nasprotju z argumenti za Univerzalni temeljni dohodek (UTD), za katerega Coote in Percy trdita, da izvira iz zastarelega zanašanja na svobodni trg in individualno izbiro, naj bi Univerzalne temeljne storitve nadomestile in zmanjšale odvisnost od posameznikovih denarnih prihodkov.


Daniel Klein

Potovanja z Epikurjem: O radostih starosti – razmišljanja z grškega otoka

OPRO, 2021

Za Daniela Kleina sta smisel in naloga starosti povsem nekaj drugega kot smisel in naloga obdobja srednjih let, zato v Potovanjih z Epikurjem za razliko od drugih avtorjev, ki o dobri starosti razmišljajo kot o čim bolj učinkovitem discipliniranju telesa in izogibanja boleznim, Klein svojo pozornost namenja iskanju pomena in nematerialni esenci starosti. V središču njegovih misli ne najdemo diete, vadbe ali napotkov za uresničevanje čim bolj dejavne starosti, temveč vprašanja o vlogi dolgčasa in potencialu samote, razmislek o eksistencialni avtentičnosti in filozofiji izpolnitve, lekcijah, ki se jih za dobro življenje lahko naučimo iz metafizike, praktičnosti stoicizma, prednosti čuječnosti in pomena duhovnosti. Ko razmišlja o starosti, se ne zateka po pomoč h kozmetični ali farmacevtski industriji, ki se trudita, da bi ‘polepšali’ in ‘popravili’ naše pomanjkljivosti, in ponujata izdelke, ki naj bi nas obvarovali pred tem, da bi postali seksualno, estetsko, telesno in možgansko ‘stari’. Obrne se raje na izkušnje filozofov, kot so Montaigne, Kierkegaard, Husserl, Heidegger in Sartre, ustvarjalcev kot so Dickens, Wilde, Sinatra, in Fellini, analitikov kot sta denimo Jacoby in Erikson, ter razmišlja, kakšna vodila za dobro starost lahko najdemo v njihovih delih.

Podrobneje o vsebini


Tomaž Gerdina, Zvezdan Pirtošek, Majda Pahor in Duša Hlade-Zore:

Crescendo v istem duru: O usodi starih na sončni strani Alp

OPRO, 2020

Crescendo v istem duru ali O usodi starih na sončni strani Alp opozarja na (ne)zavedne posledice starizma, ki jih je razgalila pandemija koronavirusa in poziva k povezovanju različnih iniciativ, ki se trudijo sprožiti spremembo v razmišljanju (če bomo spremenili odnos do starih, bomo spremenili odnos do nas samih v prihodnosti) in k oblikovanju drugačnih politik (strateška naravnanost za doseganje blaginje vseh ljudi s širitvijo in krepitvijo javnih socialnih in zdravstvenih storitev). Prvi del knjige s pomočjo prispevkov Zvezdana Pirtoška, Majde Pahor in Duše Hlade-Zore naslavlja tematiko starizma v zdravstvu. Drugi del knjige obravnava starizem na makro ravni, predvsem razgradnjo zdravstvenega sistema kot dolgoročnega političnega projekta v Sloveniji in vlogo medijev pri ohranjanju in poglabljanju starizma. Zadnji del knjige je namenjen razmisleku o novem sistemu razmišljanja in delovanja za lepšo starost za vse.

Podrobneje o vsebini


Erik Olin Wright:

Kako biti antikapitalist v 21. stoletju

OPRO, 2020.

Kako biti antikapitalist v 21. stoletju je zadnje delo Erika Olina Wrighta. V njej na preprost in bralcu prijazen način oriše analizo in kritiko kapitalističnega sistema, predstavi alternativne družbene institucije in zastavi vprašanje strategije, ki bi omogočila boljšo prihodnost. Osrednji vprašanji knjige sta vprašanji strategije spodkopavanja kapitalizma in oblikovanje kolektivnega akterja. Kako biti antikapitalist v 21. stoletju zaznamuje optimizem in prepričanje, da je prihodnost, kjer lahko vsak človek razvije svoje potenciale in živi polnovredno življenje ne le zaželena temveč tudi realna in dosegljiva.

Podrobneje o vsebini


Tuppy Owens in Claire de Than:

Pomoč pri seksualnem življenju ljudi s hedikepom

Z jasnimi usmeritvami za zdravstvene in socialne delavce

OPRO, 2020

Knjiga strokovni javnosti prinaša predstavitev pripomočkov za spolno uživanje hendikepiranih oseb, praks, položajev telesa in medsebojne pomoči pri uživanju. Avtorici v tem delu zastavljata pereča vprašanja, kot so: kako je mogoče uživati v spolnem življenju, če je pri tem potrebna pomoč druge roke oziroma druge osebe, kako upravljati s svojimi čustvi in občutki, kaj narediti s strastjo, z željo po intimni bližini drugega človeka, ki se ji ne more približati nobeno obravnavanje hendikepiranih ljudi, za katero so sicer usposobljeni strokovnjaki. 

Podrobneje o vsebini 


Matjaž Lunaček:

Glasovi in podobe

OPRO, 2020

Druga zbirka Matjaža Lunačka (prva ima naslov Beatus ille qui) ni povsem leposlovna, saj prepleta fikcijo in esej. Vzorec nam razkrije že na začetku (»Zgodba o kavi«), kjer pisec na konkretni biografski podrobnosti razvije dinamično pripoved in nas hkrati vpelje v svoj blagi humor in ironično distanco.

Peter«, »Deček z vžigalicami«, v bolj intimnem smislu »Prijatelji«). Kar pogosto teče kri (»Damjan in Jela«, »Pogani«, »V žalostnem zakotju«). Kakšne so skoraj potopisi (»Sipina«), kakšne druge skoraj biografske (»Zgodba o kavi«, »Rimbaudevi kraji«, »Prerokbe in vizije«). Skoraj, ker se te vsebine in prijemi prepletajo in skupaj oblikujejo svoje posebno obzorje. Pisec tu in tam poseže v pripoved s komentarjem in doda esejistični element, še preden proti koncu (v delu »Eni in drugi«) preide k docela esejskim, zvečine biografskim spisom.

Podrobneje o vsebini


Simone de Beauvoir:

Starost II: Biti v svetu

OPRO, 2020

V drugem delu Starosti podnaslovljenim Biti v svetu Simone de Beauvoir nadaljuje svoj klic k bolj kakovostni, dostojni in človeka vredni starosti. Če se je v prvem delu tega lotila s sociološko analizo različnih podatkovnih virov, ki segajo na področja od umetnostne zgodovine do literarne kritike, od kulturologije do antropologije, pa v drugem nadaljuje s fenomenološko analizo staranja, kateri ne uidejo subjektivni zapisi o staranju Einsteina, Goye, Churchilla, Gandija, Tolstoja in drugih pomembnih zgodovinskih osebnosti. Svoje gradivo o doživljanju starosti predstavi v štirih sklopih, v katerih premišlja o odnosu  starega človeka do svojega telesa, do časa, zgodovine, do drugega in do sveta.  Z opisovanjem pretežno mučnih razmer, v katerih se znajdejo (tudi privilegirani) stari skuša doseči korenito spremembo družbe in izboljšati življenjske razmere. Ne le starih ampak vseh, ki jih trenutni družbeni ustroj izčrpava in jih na starost pusti zavržene, izčrpane, gole in z očmi le še za jok.

Podrobneje o vsebini


Simone de Beauvoir:

Starost I: stališče zunanjosti

OPRO, 2018

Starost velja za eno temeljnih del Simone de Beauvoir, ki pa je, kljub temu da predstavlja eno najbolj lucidnih analiz starosti in staranja, v preteklosti ostala bolj ali manj spregledana. Delo je iskren opis heterogenosti starosti in poskus, da bi se dehumaniziranim starim, katerih usoda kaže, da kot civilizacija nismo uspeli, dalo besedo. Ta neuspeh pa ni zgolj posledica starostnih politik, ki po de Beauvoir že skoraj temeljijo na barbarstvu, temveč je povezan z neenako porazdelitvijo moči v družbi. Prvi del knjige lahko razumemo kot sociološko študijo različnih podatkovnih virov, ki segajo na področja od umetnostne zgodovine do literarne kritike, od kulturologije do antropologije. Miti, odnos do smrti in umiranja, socialna in biološka zgodovina starosti, razredne in spolne razlike so samo nekatere izmed tem, ki jih to obsežno delo obravnava.

Podrobneje o vsebini


Otto Gerdina, Maca Jogan, Borut Ošlaj, Vesna Švab, Tatjana Arnšek in Sandra Cico:

Starost ni za mevže

OPRO, 2019

Knjiga sintetizira spoznanja raziskovalca Otta Gerdina in strokovnih sodelavcev OPRO, zavoda za aplikativne študije. V razumljivi in jezikovno privlačni obliki razkriva prikrite oblike nasilja med starimi partnerji na področju Ljubljane in identificira nove, za starost specifične oblike partnerskega nasilja ter pojasnjuje vzroke, povode in motivacije zanje. Starost ni za mevže prikazuje, da starost in s starostjo povezane telesne in duševne spremembe same po sebi ne vodijo v nasilje, če to že prej ni bilo prisotno v partnerskem odnosu in odpira družbeno pereča vprašanja, kot je denimo samomorilnost med ali mobing nad starimi.

Podrobneje o vsebini


Lars Tornstam:

Gerotranscendenca: razvojna teorija o dobrem staranju

OPRO, 2017

Pobudnik in ustanovitelj skandinavske socialne gerontologije dr. Lars Tornstam je v monografiji strnil svoje vseživljenjsko delo, s katerim je nakazal, zakaj potrebujemo nove teorije, ki ne bodo ujete v kontrapunkt empiričnih raziskovalnih odkritij s starimi teorijami, oziroma drugače rečeno, ki bodo spoznana dejstva ločevala od mitov, povezanih s socialno gerontologijo. Obravnava spregledane razvojne možnosti v starosti, ki bistveno vplivajo na življenjsko zadovoljstvo, kot ga doživljajo posamezniki. Ti pa ne tako redko sebe in odnose z drugimi opredeljujejo na novo in drugače razumevajo temeljna eksistencialna vprašanja.

Podrobneje o vsebini


Dr. Urban Boljka, dr. Tanja Rener, dr. Janez Šušteršič in drugi:

UTD – Usoda tržnega dna: nuja, želja ali skriti nameni

OPRO, 2018

Pričujoče besedilo je nastalo na podlagi rednih mesečnih predavanj in pogovorov z občinstvom v Centru kulture Španski borci od januarja do junija 2018 v organizaciji OPRO, zavoda za aplikativne študije, ki večino pozornosti sicer namenja problematiki odrinjenih skupin, med njimi v prvi vrsti starih. Po lanskoletnih pogovorih o infantilizaciji, nasilju nad starimi moškimi, mobingu nad starimi zaposlenimi, etičnih vprašanjih v zvezi z demenco, samomorih med starimi, teoriji gerotranscendence se je potrdila domneva, da stare odriva s prizorišča družbenega dogajanja predvsem usklajena medijska in splošna podoba o nemočnih, nekoristnih in za družbo predragih. Takšna podoba tvori temelj za izločanje iz odločevalskih procesov, kar se na sedanji stopnji razvitosti države blaginje in predvsem socialne države najočitneje prikazuje kot pritisk na individualno odgovornost posameznika in družine tako za materialno kot za zdravstveno stanje starih, ki so vključeni le še toliko, kolikor jih korporacijske trženjske strategije uspejo privabiti v večinsko skupino potrošnikov blaga in storitev.

Podrobneje o vsebini


Dragan Petrovec:

Pismo nigerijske vdove

OPRO, 2018

Dragan Petrovec je že v knjigi Fanči s psihiatrije in še hujše zgodbe, še bolj pa v Pismu nigerijske vdove pokazal vso svojo subtilnost opazovanja sveta okrog sebe in prizanesljivost do naključnih pasantov in lastnih zapletov z njimi. Čeprav je videti, da se razumevajoče, pa vendar, norčuje tako iz sebe kot iz drugih, nas predvsem opozarja na nesmiselnost marsikaterega družbenega pravila in na ne zgolj nostalgičen pomen preteklosti in tradicij.

Podrobneje o vsebini


Aude Lancelin, Marie Lemonnier:

Filozofi in ljubezen: ljubiti – od Sokrata do Simone de Beauvoir

OPRO, 2018

Aude Lancelin in Marie Lemonnier, ugledni novinarki francoskega tednika Le Nouvel Observateur, sta v tem pionirskem delu o filozofiji ljubezni združili leta raziskovanja in zbiranja gradiva. Knjiga je tako več kot zbornik naukov in razmislekov evropskih kontinentalnih filozofov kot so Platon, Montaigne, Rousseau, Schopenhauer, Sartre in drugi, saj te združuje in povezuje z dostopnimi informacijami o njihovih lastnih biografijah, resničnimi ljubezenskimi zgodbami in slikovitimi primeri iz sodobne umetnosti, ki pripomorejo k temu, da je knjiga razumljiva in zanimiva tudi za širšo javnost.

Podrobneje o vsebini


NAZAJ