V sredo, 11. junija 2025, je v Knjižnici Otona Župančiča potekalo predavanje »Starizem med nami: Nevidni predsodki, otipljive posledice«, ki ga je pripravil sociolog dr. Otto Gerdina. Dogodek je opozoril na dejstvo, da je starizem ena najbolj razširjenih, a hkrati najmanj prepoznanih oblik diskriminacije v sodobni družbi.
Dr. Gerdina je uvodoma poudaril, da starizem ni le skupek stereotipov o starosti, temveč kompleksen pojav, ki vključuje predsodke, stereotipe in diskriminatorna vedenja do ljudi na podlagi njihove starosti. Starizem pogosto izvira že iz predstav o starosti, ki se oblikujejo, ko se otroci in mladi ljudje srečujejo s starostnimi stereotipi, ki jih kasneje ponotranjijo in vplivajo na njihovo samopodobo tudi v starosti.
V nadaljevanju je predavatelj izpostavil, da so vzroki za starizem globoko zakoreninjeni v strahu pred staranjem, boleznijo in smrtjo. Družba pogosto poveličuje mladost, medtem ko je starost predstavljena kot obdobje upadanja in odvečnosti. Mediji, politika in celo znanstvene institucije pogosto krepijo negativne predstave o starosti, kar vodi v sistematično diskriminacijo starih ljudi.
Starizem ni omejen le na posameznike, temveč prežema tudi institucije in družbene sisteme. Dr. Gerdina je predstavil primere iz zdravstva, kjer so starejši pogosto deležni slabše obravnave, s trga dela, kjer se soočajo z izrivanjem v pokoj, ter iz medijev, ki stare ljudi prikazujejo kot nekompetentne ali odvisne. Posebej je opozoril diskriminatorne politike, ki so v času epidemije dodatno omejevale pravice starih ljudi, ter na vsakdanje življenje, kjer so stari ljudje pogosto infantilizirani in pokroviteljsko obravnavani.
Predavanje je osvetlilo tudi posledice starizma – tako na ravni posameznika kot družbe. Na osebni ravni starizem vodi v občutke manjvrednosti, nemoči, žalosti in osamljenosti, povečuje tveganje za zdravstvene težave in zmanjšuje kakovost življenja. Na družbeni ravni pa pomeni izgubo izkušenj in znanja starih ljudi, povečane stroške v zdravstvu ter večja medgeneracijska trenja.
Dr. Gerdina je zaključil z vprašanjem, kako lahko kot družba presežemo starizem. Rešitve vidi v izobraževanju in ozaveščanju strokovnjakov, spreminjanju medijskih praks, spodbujanju medgeneracijskega sodelovanja ter vključevanju starih ljudi kot enakovredne partnerje v raziskovalne in odločevalske procese.
Predavanje je še enkrat potrdilo, da je starizem družbeni konstrukt, ki ga moramo prepoznati, nasloviti in preseči – za bolj vključujočo in solidarno družbo vseh generacij. Pomembna je tudi sprememba kulture, ki starost prepoznava kot obdobje rasti, dejavnosti in optimizma.
