V četrtek 6. junija 2024 je v Knjižnici Otona Župančiča potekala dobro obiskana okrogla miza z naslovom Gerotranscendenca v Sloveniji: med teorijo in prakso. Gerotranscendenca je pozitiven razvojni proces, ki vodi v novo življenjsko perspektivo v starosti za katero je značilen prehod iz materialističnega in racionalnega pogleda na svet k bolj notranje usmerjenemu in transcendentnemu doživljanju. Na pogovoru o gerotranscendenci v Sloveniji sta sodelovali strokona pomočnica direktorice Doma starejših občanov Vič Rudnik mag. Barbara Bratun in docentka z Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani dr. Urša Bratun.
Izhodišče pogovora so predstavljali rezultati raziskave o razširjenosti gerotranscendence v Sloveniji, ki jo je zavod OPRO izvedel v sodelovanju s Centrom za javno mnenje in množične komunikacije, ki deluje pod okriljem Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Slovenska raziskava je bila opravljena v okviru spletnega panela Evropske družboslovne raziskave Cronos2 na vzorcu 562 anketirancev. Visokogerotranscendentnih je bilo 14,4 % vprašanih. Nadaljnje analize so pokazale povezanost s spolom, starostjo in religioznostjo ne pa tudi izobrazbo, dohodkom in stopnjo avtonomije pri delu. Med visokogerotranscendentnimi je bilo kar 70 % žensk.
Uvodoma je moderator dr. Otto Gerdina povedal, da je bil izraz gerotranscendenca prvič uporabljen leta 1989, nato pa je bilo temo gerotranscendence napisanih več kot sto znanstvenih člankov iz 27 različnih držav. Največ raziskav je bilo opravljenih v Evropi, od tega nepresenetljivo kar 10 na Švedskem. Najmanj visokogerotranscendentnih posameznikov je bilo v starostni skupini med 18-29 let, to je 11,1 %. V starostni skupini od 30-59 let in v skupini starejših od 60 let, pa je bil delež približno enak, 15 %.
Doc. dr. Urša Bratun je v nadaljevanju predstavila rezultate lastne raziskave, ki je pokazala, da se gerotranscendenca lahko začne že pred upokojitvijo. Raziskava, ki jo je opravila med starejšimi od 60 let, ki bi se že lahko upokojili, a se odločijo nadaljevati z delom, je pokazala, da starejši delavci, ki doživljajo gerotranscendenco, pogosto iščejo smiselne in izpolnjujoče dejavnosti, ki so v skladu z njihovimi novimi vrednotami in perspektivami. Gre za ljudi, ki nadaljujejo s plačanim delom po doseženi upokojitveni starosti, ne ker bi potrebovali denar ali se uklanjali družbenim pričakovanjem, temveč, ker jim takšno delo prinaša osebno zadovoljstvo in občutek smisla.
Mag. Barbara Purkart je v razpravi poudarila, da se pri svojem delu srečuje z veliko starejšimi, ki kažejo znake gerotranscendence in menijo, da je starost najlepše obdobje v življenju. V domu starejših občanov se lahko oddahnejo od mnogih obveznosti, ki so jih imeli v srednjih letih in se veselijo majhnih stvari v življenju. Čeprav tega ni lahko oceniti, je po njenem med stanovalci, ki se normalno počutijo in se pogovarjajo približno tretjina gerotranscendentnih.
