V četrtek, 8. Novembra, je OPRO, zavod za aplikativne študije, predstavil novo knjigo Filozofi in ljubezen – ljubiti: Od Sokrata do Simone de Beauvoir.
Avtorici Aude Lancelin in Marie Lemonnier, filozofinji in novinarki francoskega kulturnega tednika Le Nouvel Observateur, sta se lotili ljubezenskih tegob in razmišljanja Sokrata, Platona, Lukrecija, Montaigna,Jean-Jacques Rousseauja, Immanuela Kanta, Arthurja Schopenhauerja, Sørena Kierkegaarda, Friedricha Nietzcheja, Martina Heideggra in Hannah Arendt, Jean-Paul Sartra in Simone de Beauvoir.
Začeli sta s Platonovim Simpozijem, za katerega je znameniti francoski psihoanalitik Jacques Lacan zapisal, da je ‘dokaj smešno, da ni bilo ves ta čas niti enega razmisleka, niti ene religiozne meditacije o poželenju, ki se ne bi opirala na ta tekst, v katerem je navsezadnje opisano srečanje toplih bratcev’. Njun izbor mislecev dr. Matjaž Lunaček v spremni besedi označi kot predstavnike tistega dela filozofije, ki bi jo lahko označili kot zelo inovativno, ki se ne ozira na tradicijo, ki literarizirajo svojo vedo kot Kierkegaard, Nietzche ali Sartre. In nadaljuje, da gre skoraj pri vseh za nenavadnost ljubezenskega življenja, ki je daleč od etičnih ali celo preprosto moralnih norm in ki se v svoji sli ne ozirajo na to, kako in koga bodo pri tem prizadeli.
Kar nekaj misli v knjigi pa na takšen pomislek odgovarja, če ‘mar nista modrost in zmernost, s katerima se hvalijo tisti, ki se izogibajo ljubezni in ne vedo, kako boli njeno želo, samo obliki smrti’. Ali ‘Kdor živi brez norosti, ni tako moder, kot si misli’. In Lukrecij zapiše: Človek se ne ubije zaradi ljubezni do neke ženske. Ubije se zato, ker ga ljubezen, katerakoli ljubezen, razkrije v njegovi odkritosti, bedi, nebogljenosti, ničevosti.
Filozofinja dr. Eva Bahovec in psihiatrinja dr. Vesna Švab sta na predstavitvi govorili o počelih ljubezni, o moralistih, o težavah razumske razlage strasti, o zgolj moškem pogledu na ljubezen, o upiranju ljubezni surovi diktaturi trga, o iluziji večnosti in o mukah hrepenenja, o ljubezni kot smislu življenja, pa zakaj ljubimo prav njega-njo, o libidu in narcisizmu.
