USODA TRŽNEGA DNA: NUJA, ŽELJA ALI SKRITI NAMENI

14.00

OPRO, 2018.
Zbornik prispevkov z dogodkov zavoda OPRO na temo univerzalnega temeljnega dohodka.
Prispevki: dr. Urban Boljka, dr. Tanja Rener, dr. Janez Šušteršič in drugi.
Mehka vezava, format A5, 58 strani.

Šifra: 2 Kategorija:

Opis

Pričujoče besedilo je nastalo na podlagi rednih mesečnih predavanj in pogovorov z občinstvom v Centru kulture Španski borci od januarja do junija 2018 v organizaciji  OPRO, zavoda za aplikativne študije, ki večino pozornosti sicer namenja problematiki odrinjenih skupin, med njimi v prvi vrsti starih. Po lanskoletnih pogovorih o infantilizaciji, nasilju nad starimi moškimi, mobingu nad starimi zaposlenimi, etičnih vprašanjih v zvezi z demenco, samomorih med starimi, teoriji gerotranscendence se je potrdila domneva, da stare odriva s prizorišča družbenega dogajanja predvsem usklajena medijska in splošna podoba o nemočnih, nekoristnih in za družbo predragih. Takšna podoba tvori temelj za izločanje iz odločevalskih procesov, kar se na sedanji stopnji razvitosti države blaginje in predvsem socialne države najočitneje prikazuje kot pritisk na individualno odgovornost posameznika in družine tako za materialno kot za zdravstveno stanje starih, ki so vključeni le še toliko, kolikor jih korporacijske trženjske strategije uspejo privabiti v večinsko skupino potrošnikov blaga in storitev.

 

Univerzalni temeljni dohodek se je v tem kontekstu pojavil kot morebitni socialni korektiv, ki bi z redistribucijo ustvarjenega bogastva poskrbel za stare in druge odrinjene skupine. Znotraj dileme, zakaj bi ga radi imeli in zakaj ga še nimamo, se je izkazalo predvsem dvoje. Prvič, enostavno se ne zmore vzpostaviti kolikor toliko enotna skupina pritiska, ki bi ga zahtevala, kar bi morda lahko pripisali neprepričljivosti zagovornikov, in drugič, univerzalni temeljni dohodek bi morda lahko dodatno ogrozil nekatere še obstoječe civilizacijske pridobitve, kot so brezplačno javno šolstvo in zdravstvo, predvsem pa je, kot je videti, najbolj komplementaren prekarnim oblikam zaposlitve. S čimer morda napoveduje dokončno uveljavitev za zdaj še nelegalnega trenda razvoja trga dela.

 

Zagovarjajo ga na eni strani podporniki enakosti, na drugi podporniki svobode.  V našem primeru se razmerje med njimi povsem jasno izkristalizira v primerjavi dveh pristopov, predstavnica prvega je dr. Tanja Rener, sociologinja, in drugega dr. Janez Šušteršič, ekonomist. Presenetljivo je, koliko prepričljivih skupnih točk sta našla, ne glede na skoraj povsem različni izhodišči. Dr. Urban Boljka pa s pogledom z distance opazuje zadrege pozicij in interesov, ki se na UTD križajo in lomijo. Drugi sogovorci in predvsem tudi občinstvo so pokazali zvrhano mero skepse najprej do obstoječega družbenega sistema na eni in možnih posledic uveljavljanja univerzalnega temeljnega dohodka na drugi, kljub povsem jasno izraženem zanimanju za nove pristope k urejanju družbenih razmerij.

 

Besedilo je torej nastalo iz odlomkov transkriptov okroglih miz in predavanj, katerim so dodane nekatere izjave ali navedki iz uredništvu dosegljive literatur. Besedilo prav tako nima ambicije strokovne in znanstvene analize, temveč se poskuša predvsem posvetiti razumevanju univerzalnega temeljnega dohodka skozi oči nepolitika, neposlovneža, tistega, ki bo morda prej ali slej le pomislil, ali ni že trenutek, da odločneje izrazi svojo voljo skozi jasno izražene zahteve in si ne dela več utvar, da je sedanji sistem parlamentarne demokracije tisti, ki bo to storil namesto njega.

 

 

Dodatne informacije

Teža 110 g