UTD – plus ali minus sociala?


Veliko smo govorili o upih in strahovih, ki bi jih njegovo uvajanje utegnilo povzročiti. Opazovali smo konkretne primere iz naše četrtne skupnosti in ugotavljali, kaj bi njim konkretno uvedba takega ali drugačnega univerzalnega temeljnega dohodka ali nekega njegovega približka prinesla.

7. junija 2018 so bili z nami gostje, ki o tem gotovo vedo največ, točneje najbolje poznajo razmere v našem okolju. Gospa Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine ter Marjan Vončina in Simona Strnad s Centra za socialno delo, dr. Urban Boljka pa prihaja z Inštituta za socialno varstvo in je prvi doktoriral iz univerzalnega temeljnega dohodka v Sloveniji.

»Mogoče bi UTD lahko dobil podpornike, če gledamo zelo sistemsko, šele takrat, ko bodo oblastniki ali sile, ki vodijo v neoliberalne družbe, spoznali, da je UTD dejansko potreben za njihovo nadaljnje delovanje.« Dr. Urban Boljka (drugi z leve).

Pogovor je skušal konfrontirati obstoječo socialno politiko z morebitnim univerzalnim temeljnim dohodkom. Čeprav zagovorniki pravijo, da utedeja ne smemo enačiti s socialno pomočjo, pa morebitna grožnja ukinjanja socialne države na račun uvedbe utedeja zahteva, da prav o tem govorimo.

Ampak najprej malo statistike.  Četrtna skupnost Moste po statistiki v primerjavi z vso Slovenijo ni videti slabo. Povprečni bruto prejemek na prebivalca je nekaj čez 11.000 evrov na leto, za Slovenijo je 10.600 evrov, povprečni neto prejemek za v Mostah 7.800, v Sloveniji 7.500 evrov.  Povprečna neto pokojnina v Mostah je 8.300 evrov, v Sloveniji 7.800. Tu nas živi približno 19.000 starejših od 15 let, polovica od teh tako imenovanih je aktivnih. Brezposelnih je 1550. Upokojencev je 5500. 1600 je učencev, dijakov in študentov. 4000 jih ima osnovnošolsko izobrazbo ali manj, med njimi jih je kar polovica v starosti od 27 do 64 let, torej v aktivni dobi. Imamo 8000 stanovanj, v katerih nas živi približno 20.000. 8.000 je lastnikov, 2.000 je najemnikov. In praznih stanovanj je 1.000. 761 gospodinjstev z 2400 prebivalci živi v stanovanjih, v katerih pride na stanovalca manj kot 10 kvadratnih metrov. In ravno toliko gospodinjstev z 60 ali več kvadratnimi metri na člana gospodinjstva.  Vrednost nepremičnine povprečnega lastnika je  81.000 evrov, na prebivalca pa pride 28.000 evrov.

»Otroški UTD v Sloveniji bi bil zdavnaj možen. Večina vas tega ne ve. Na eni strani imamo otroški dodatek, ki je diverzificiran glede na dohodnino staršev, na drugi strani imamo dohodninsko davčno olajšavo. Če bi združili denar od davčne olajšave in od otroškega dodatka, bi si lahko privoščili univerzalni otroški dodatek, ki bi ga dobivali vsi. Problem je v tem, da je prihranek za bogate, ki ga dobijo z davčno olajšavo za številčnejšo družino, večji kot je tista slavna zgodba o Elki Strojan, ko so govorili, da dobiva 1000 evrov na račun svojih otrok.« smo slišali komentar iz publike, ki je zbodel sodelujoče.

Števila prejemnikov državne pomoči v Mostah nam ni uspelo dobiti, je pa teh v Sloveniji pred šestimi leti bilo 44.000, danes jih je nekaj čez 50.000. Približno vsak deseti prejemnik državne pomoči zaprosi še za enkratno izredno denarno pomoč. V igri je še varstveni dodatek. Izračuni za vsako od teh pomoči se ves čas spreminjajo in tudi njihov obračun je za laika lahko prezapleten.  Čeprav pogovor ni bil namenjen diskusiji o ustreznosti politike socialnih pomoči temveč univerzalnem temeljnem dohodku, ki bi jih utegnil nadomestiti, sta predstavnika Centra za socialno delo razložila osnove obračunavanja teh pomoči in načinov, kako se do njih pride, gospa Ogulin pa je skupaj s predstavnikoma centra za socialno delo povedala, kakšne so konkretne življenjske razmere, katerim so priča vsak dan pri svojem delu.