UTD – garant starega ali napoved novega


Na predavanju dr. Tanje Rener 15. 2. 2018 o univerzalnem temeljnem dohodku v moščanskem Centru kulture Španski borci, se je razvila precej raznobarvna diskusija, ki bi jo težko enovito opisali. Že sama starost obiskovalcev in diskutantov je bila v precejšnjem nasprotju z ugotovitvami vseevropske raziskave, po kateri so za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) najbolj zainteresirani mladi od 15 do 34 let. Po grobi oceni se je povprečje obiskovalcev nagibalo kar precej prek 40 let.

Tanja Rener je izkušena predavateljica, z lahkoto je pritegovala pozornost, namenjala poudarke in predvsem ob koncu puščala razpravljalce, da so si sami med seboj odgovarjali.  Ugotavljali so, da je revščina le del problema tistih na dnu, da jo spremljajo številne izključenosti, tudi politična pasivnost. Pojavilo se je vprašanje, če finski eksperiment z nekaj nad 500 evri na mesec za dve leti med brezposelne prinaša večje veselje do dela v prekarnih oblikah, in če ga, kaj prinaša, lajšanje življenja prekarcev ali nadaljnje spodbujanje prekarnega dela? Nekdo je menil, da bodo zasvojenci UTD takoj porabili za, saj se ve, čemur je za nekaj trenutkov sledila razprava o legalizaciji drog.

»Če s konceptom UTD predvsem razumemo krpanje ali odpravo najhujše revščine, smo ustrelili mimo. /…/ Koncept je bistveno bolj potenten, bolj pregnan, več nosi s sabo kot zgolj socialno politične učinke. Pomeni možnosti večje svobodne izbire v poteku naših življenj, možnost aktiviranja potencialov, ki so za večino zgolj prisotni, ne pa razviti, možnost za več sodelovanja, participacije, za večjo socialno kohezivnost.« Dr. Tanja Rener.

Ker za zdaj še ni resne verjetnosti, da bi UTD v Sloveniji postal stvar razmisleka tistih, ki bodo verjetno o njem odločili, ko in če bo napočil pravi trenutek, na predavanje niso prišli nasprotniki uvajanja UTD temveč predvsem tisti, ki so mu naklonjeni, čeprav podatkov, kaj bi ta materialno prinesel vsakemu posamezniku, nismo slišali. UTD nam bo prinesel svobodo, odpravil revščino, spremenil bo odnos do neplačanega dela, razbremenil nas bo stresa preživetja, UTD ni socialna pomoč, je mnogo več kot to, UTD je napovedovalec konca izkoriščevalskega neoliberalnega sistema, ki mu gre le za dobičke peščice. Veliko je bilo takih misli, nobenih dvomljivcev ni bilo zaznati v dvorani. Ni bilo vprašanj, kot denimo, zakaj bi ga dobivali samo polnoletni državljani, bo z njim mogoče preživeti ali ne, katere dobrobiti socialne države bo odplaknil. V nekem tekstu za promocijo UTD denimo piše: ‘Ideja je preprosto ta, da z UTD nadomestimo vse sedanje socialne transferje, na primer državne štipendije, podpore za brezposelnost, nadomestila vseh vrst, itd. … Vsi prihodki bi bili sestavljeni iz UTD in plače, ki bi bila zmanjšana za vrednost UTD. Enako bi veljalo za pokojnine …’ Švicarji so med drugim predlagali celo UTD kot nadomestek pokojnin. In ko so se razpravljavci spraševali, kdo bo potisnil idejo o UTD v odločilnejše faze odločanja o njem, je nekako umanjkal odgovor. Recimo, zakaj bi ga forsirali zaposleni, ti bodo dobivali enako plačilo, iz različnih naslovov, vendar enako. Tudi upokojenci. Kar precejšnja večina polnoletnih. Ga bodo delodajalci, ki jim bo država z UTD financirala del stroškov, za kar štejejo zaposlene? Pri plačah so delodajalci pač edini, ki bodo po navedeni interpretaciji nekaj dobili. Verjetno je zmanjkalo časa, saj se je diskusija kot običajno zavlekla precej čez predvideno uro in pol, da bi razmišljali o paradigmi, ki bi temeljila na učinku za skupnost in ne za dobiček, kar se ne sklada s sedanjim liberalnim razumevanjem sveta, ki gradi na posamezniku. Zmanjkalo je časa tudi za razmislek o nujnosti nenehnega izumljanja novih oblik socialne zaščite, ker je dosedanje kapital ob pomoči politike že dodobra povozil. Zmanjkalo je časa, da bi se vprašali, ali bosta zaradi sindikalne kratkovidnosti vse ostreje izrisana dva morda celo antagonistična sloja – z delovnim razmerjem zaščitena delavska elita in vsi tisti drugi brez pravic iz dela – in kaj bi UTD prinesel enim in morda odnesel drugim.

»Kar se meni zdi simptom situacije, v kateri smo, je, da o UTD v Sloveniji ne razmišljajo ekonomisti. /…/ Mimo Mencingerja še nisem srečala mladih ekonomistov, ki bi rekli, to pa je zanimiva reč, zakaj se ne bi mi kot strokovnjaki s tem malce pozabavali. To je simptom situacije v kateri smo. Morate vedeti, da je študij na ekonomski fakulteti popolnoma usmerjen v neoliberalizem. Trdim, da so ekonomisti v zadnjih 50 letih naredili ogromno škode.« Dr. Tanja Rener.

Morda bo na katera izmed teh vprašanj odgovorila okrogla miza 15. 3. 2018, ko bo OPRO v Španskih borcih gostil predstavnike delodajalcev, sindikatov in prekarcev, ki bodo predstavljali svoje poglede na UTD in pojasnjevali strategije za ali proti uvajanju UTD.

Ne gre dvomiti, da problematika UTD odpira prava vprašanja, hkrati pa prav tako ne gre dvomiti, da potrebujemo še odgovore na tista dolgočasna, kaj natančno UTD pomeni za vsakega od nas, in ko bomo to vedeli, kako izpeljati, kako jih prepričati, prisiliti.