V Kanadi uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) argumentirajo s finančnimi prihranki pri stroških zdravljenja populacije, saj se po njihovih raziskavah zdravje z uvedbo UTD zboljšuje. Sicer so najpogosteje navajani učinki uvedbe UTD predvsem učinkovito preprečevanje širjenja revščine, večanje avtonomije posameznika, kar zagotavlja njegovo večjo delovno motiviranost in iniciativnost, ter tudi poenostavljena vladna socialna politika. Tako trdijo tudi v Svetovni mreži za temeljni dohodek (BIEN – Basic Income Earth Network).
Z implementacijo UTD so se ukvarjali v več državah po vsem svetu. Skupno tem poskusom je, da je UTD plačan posamezniku in ne gospodinjstvu, da je plačan ne glede na dohodke iz drugih virov in da ne zahteva pripravljenosti na delo. Se pa prakse bistveno razlikujejo glede višine vsote, vira financiranja, obsega upravičencev, zmanjševanja drugih transferjev in še česa.
Na predavanju (Center kulture Španski borci, četrtek, 11. januarja) v okviru cikla pogovorov, ki ga že več kot leto vsak mesec organizira OPRO, zavod za aplikativne študije, je dr. Valerija Korošec, gonilna sila sekcije za promocijo UTD v Sloveniji, naštevala, kaj vse se je v zadnjih petnajstih letih na tem področju dogajalo.
Prihodnje leto bo pri založbi Krtina izšel že tretji zbornik o UTD, kljub vsem prizadevanjem pa ovir na poti do sprejetja ideje med političnimi odločevalci ni malo. Predavateljica je celo omenila, da mladih levičarjev projekt pred časom ni zanimal menda tudi zato, ker so bili med njimi večinoma sami moški, ti pa za socialo niso zainteresirani. Junija lani se je, kot je navedla predavateljica, vlada zavezala, da bo do konca leta 2017 pripravila projekt priprave in preračuna uvedbe UTD, a se ni zgodilo nič. Še sindikati menda nad idejo niso navdušeni, ker utegne ta odpraviti potrebo po njihovem delu, vendar se po predavateljičinem mnenju s prihodom nove sindikalne voditeljice, ki je dobro seznanjena s problematiko UTD, zadeve morda le lahko začnejo spreminjati. Tudi med prekarci in njihovimi zagovorniki ni čisto jasno, ali jim morda le bolj ne ustreza še nadaljnja desetletja preživljati v okviru sistema nevladnih organizacij. Enako velja tudi za strokovnjake in njihove službe, ker se v konceptu sedanje socialne države dobro počutijo.
Čeprav so v OECD ugotovili, da je mogoče v vsaki razviti evropski državi uvesti UTD vsaj v višini obstoječe socialne pomoči, bo zanimivo opazovati, kako bodo v predvolilnih obljubah stranke tekmovale na tem področju. Dr. Korošec je obiskala nekatere stranke, ki v svojih programih omenjajo UTD in jim predlagala predvolilno UTD koalicijo, pa ideja ni zaživela. Sama promovira tudi idejo o prostovoljnem vstopu v sistem UTD (ali UTD ali sociala po starem). Njeno prepričanje in prepričanje številnih somišljenikov je, da je UTD edina možnost za nenasilno prenovo družbe.
