Na okrogli mizi 10. maja 2018 o strankarskih predvolilnih pogledih na UTD smo se pogovarjali s Francem Trčkom iz Levice, Janezom Ciglerjem-Kraljem iz Nove Slovenije, Lucijo Šenkinc iz Stranke modernega centra in Rokom Deželakom iz Piratske stranke, komentarje pa je prispeval makroekonomist in nekdanji direktor UMAR ter finančni minister Janez Šušteršič. Vprašali smo jih, kako vidijo svetovni trend, ki niha med akademsko razpravo in tako imenovanimi eksperimenti, ki praviloma nimajo dosti skupnega ne z univerzalnim ne s temeljnim dohodkom, jih pa zagovorniki podpirajo, saj naj bi bili uvod v končni idealni univerzalni temeljni dohodek. Vsi so se strinjali, da je UTD možen ukrep socialne politike tako za levico kot desnico v skoraj vseh državah blaginje, če se odpove vsaj enemu od temeljnih principov (brezpogojnost, univerzalnost, individualnost in trajnost).
V precej dinamični izmenjavi mnenj, v katero so se že od samega začetka vključevali nekateri posamezniki iz občinstva, je najprej Rok Deželak omenil, da nikoli ni bilo povsem jasno, kaj naj bi univerzalnost pomenila in kako naj se UTD financira. Bo pa takšno razmišljanje zaradi avtomatizacije in razvoja umetne inteligence vse bolj pomembno.
Lucijo Šenkinc po njenih besedah ideja UTD ne prepriča povsem. Tudi sama se sprašuje, kako bo financiran in za kakšno redistribucijo izdatkov države bo šlo.
Franc Trček je odločno začel s trditvijo, da je revščina protiustavna. In da smo pozabili na politično ekonomijo, naš problem pa je kapitalska donosnost, po kateri smo na samem repu v EU. Potrebujemo inkluzivno družbo z določeno mero enakosti. Že zdavnaj bi si lahko privoščili 36-urni delovnik. Med njegovimi poudarki je bila še potreba po novi strukturi solidarnosti in prepričanje, da UTD ne sme izriniti socialne države.
Janez Cigler-Kralj se je omejil na delavce, in se zavzel za njihovo dostojanstvo, saj je po njegovem delo temelj človekove samorealizacije. Krščanski demokrati in Nova Slovenija niso naklonjeni UTD in ga v tem trenutku ne bi podprli. Menijo, da država pač ne more urejati vsega. Zavzel se je le za skupino otrok, da bi vse družinske prejemke združili v enega in bi ta bil enak za vsakega otroka. Zakaj je prvorojeni otrok vreden nekaj, naslednji pa več, ali niso vsi enako pomembni, se je spraševal. Zavzel se je še za dodatek za gospodinjsko delo zlasti za upokojenke, ki prejemajo manj kot 500 evrov pokojnine.
Janez Šušteršič pravi, da ekonomisti gledajo na UTD različno. Pri zdravstvu, pravi, vsi vemo, da je marsikaj narobe in je treba ukrepati, pri UTD tega prvega koraka še nismo naredili. Ena ključnih dilem je po njegovem mnenju, ali zmanjšati druge subvencije ali zvišati davke. Zanj je UTD za socialno politiko enako kot enotna davčna stopnja za davčno politiko.
Lucija Šenkinc se je zavzela, da UTD ne samo nadomestiti socialnih transferjev. Rok Deželak je predlagal, da bi se UTD financiral iz prihodkov državnih podjetij in finančnih transakcij. Meni, da bomo potrebovali novo družbeno pogodbo. Janez Šušteršič je prepričan, da posebnega vira za nekaj milijard na leto ni. In med odgovorom na vprašanje, zakaj ne bi denimo obdavčili dedovanja, kakor je namigoval že Piketty, navedel, da premoženja ne moreš obdavčiti, obdavčiš lahko samo dohodek.
Slišali smo še mnenja, da bi država, ki ima v rokah vodo, elektriko, … te reči v določeni meri lahko zagotavljala vsakemu posamezniku. In da bi še tako majhen UTD prispeval k destigmatizaciji sedanjih prejemnikov socialnih pomoči. Iz občinstva smo slišali še predlog, da sedanji način kmetijskih subvencij ni namenjen le pridelavi, temveč predvsem ohranjanju kmetijske infrastrukture in da bi lahko podobno razmišljali tudi na drugih področjih.
