V zavodu OPRO smo v sodelovanju s Sekcije za sociologijo časa Slovenskega sociološkega društva 19. oktobra 2023 v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper soorganizirali okroglo mizo “Staranje prebivalstva in dolgotrajna oskrba: Premik v potrebah po oskrbi”. Dogodek je gostil ugledne govornike, med njimi ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, nekdanjega državnega sekretarja na Ministrstvu za finance Tilna Božiča, predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in regionalno koordinatorico programa Starejši za starejše Vando Hlaj.
Razprava je poudarila pomen premišljenega in trajnostnega sistema dolgotrajne oskrbe, ki podpira ljudi, da ostanejo zdravi in samostojni čim dlje, podpira neformalne oskrbovalce in plačane delavce, uveljavlja visoke standarde in omejuje dobičke. Takšen sistem lahko bistveno omili prihodnje posledice, ki izhajajo iz različnih neenakosti med različnimi kategorijami starih ljudi, zlasti glede njihove sposobnosti za samostojno delovanje in zastopanosti različnih skupin v družbi.
Tilen Božič je poudaril pomen razvoja podpornih sistemov, kot so zdravstvena oskrba, prevoz, stanovanjska politika in nenazadnje tudi dolgotrajna oskrba, za izboljšanje kakovosti življenja upokojencev, saj ima to bolj pozitivne učinke na upokojence z najnižjimi pokojninami, kot denimo indeksacija pokojnin. So pa takšni podporni sistemi odvisni od zmožnosti socialnih partnerjev, vključno z vlado, sindikati in delodajalci, da dosežejo dogovor glede ciljev in stroškov socialne države.
Zakon o dolgotrajni oskrbi predvideva financiranje in sicer prvič iz proračuna, v znesku do 190.000.000 letno, drugič s prispevno stopnjo 1 % iz strani delodajalcev, delojemalcev in pa 1 % iz strani upokojencev. Po novem zakonu bo socialna oskrba zdaj krita iz zavarovanja iz dolgotrajne oskrbe. Kar je velik korak naprej, saj socialno oskrbo zdaj recimo v domovih za starejše vsak posameznik in posameznica plačuje sam oziroma jo krije družina, je izpostavil Simon Maljevac.
Da je zakon nujno potreben je opozorila tudi Vanda Hlaj, saj se potrebe po tovrstni pomoči povečujejo, prostovoljcev pa je vedno manj. Kljub temu, da število izvajalcev programa Starejši za starejše upada, so v letu 2022 uspeli organizirati in zagotoviti 45.607 pomoči in 19.348 storitev za 19.208 uporabnikov. Največje potrebe so bile ugotovljene na področjih druženja in telefonske pomoči.
Simon Maljevac je obravnaval vprašanje naraščajoče kadrovske stiske v formalni oskrbi, pri čemer je povedal, da bo, če bo obstoječe stanje ostalo nespremenjeno, do leta 2030 na tem področju primanjkovalo približno 14.000 kadrov. Ministrstvo pripravlja vrsto ukrepov za reševanje nastale situacije, vključno z zagotavljanjem ustrezne plače za delavce v socialnem varstvu, posodabljanjem standardov in normativov v socialnovarstvenih institucijah ter izboljšanjem delovnih pogojev.
Lidija Jerkič je poudarila spolno naravo dolgotrajne oskrbe in opozorila, da je večina oskrbovalcev, bodisi profesionalnih bodisi prostovoljnih, žensk. To je deloma razlog, zakaj so ta delovna mesta slabo plačana. Opozorila je tudi, da višje plače same po sebi ne bodo rešile problema, saj ljudje zapuščajo poklic zaradi slabih delovnih pogojev.
Od januarja prihodnje leto bo z zakonom o dolgotrajni oskrbi uvedena nova vloga oskrbovalca družinskega člana, ki bo v bistvu postala poklic. Država bo zagotovila plačilo v višini 1,2-kratnika minimalne plače ter dopust. Vendar pa je Lidija Jerkič izrazila zaskrbljenost glede praktične izvedbe te vloge, saj opozarja, da to ni 8-urno delo, ampak 24-urno. Napovedala je, da bodo večino tistih, ki se bodo odločili za to vlogo, predstavljale ženske. Če to pomeni, da se bodo ženske umikale s trga dela v oskrbovanje za 10 ali 15 let, je vprašljivo ali se bodo po tem obdobju sploh lahko vrnile nazaj in nevarno je, da bodo izgubile svoje socialne stike, je še opozorila.
Na kritike povezane z uvajanjem novega poklica družinskega oskrbovalca je Simon Maljevac dejal, da mora država urejati realnost. In če je realnost ta, da ženske skrbijo za naše stare ljudi, naj bodo za svoj trud nekoliko kompenzirane. Zakon o dolgotrajni oskrbi bo torej tistim, ki to delo že opravljajo, le podelil določene pravice.
Vanda Hlaj je izrazila dodaten pomislek glede nove vloge družinskega oskrbovalca, ki jo uvaja Zakon o dolgotrajni oskrbi, saj v ZDUS 30-urni program usposabljanja ocenjujejo kot nezadosten za kompetentno opravljanje tako zahtevne vloge, zlasti za tiste, ki potrebujejo najbolj intenzivno oskrbo.
Tilen Božič je komentiral problem financiranja dodatnih javnih storitev, kot je denimo dolgotrajna oskrba in izpostavil nizke davčne prihodke. Povedal je, da trenutni davčni prihodki Slovenije znašajo približno 37-38 % BDP, kar je 3-4 % pod povprečjem EU. Vendar pa Slovenija porabi približno 48 % BDP, kar je nad povprečjem EU, ki znaša 47 %. Ta neskladnost kaže, da Slovenija porabi več, kot si lahko privošči, kar že ob trenutnem obsegu javnih storitev ustvarja finančno neravnovesje. Zato predlaga iskanje dodatnih virov prihodkov, kot so davki na nepremičnine in davki od dohodkov pravnih oseb, od katerih trenutno zajamemo manj, kot bi lahko. Se pa v primeru slednjih zaveda, da usahnejo ravno, ko jih najbolj potrebuješ – v času krize. V tem smislu so obremenitev plač, ter nekateri potrošni davki kot so trošarine in DDV bolj zanesljivi. Je pa vprašanje, ali lahko z njimi zberemo dovolj denarja.
V zaključku je okrogla miza poudarila pomen obravnave izzivov, ki jih prinaša staranje prebivalstva, in potrebo po celovitem in trajnostnem sistemu dolgotrajne oskrbe, ki upošteva različne potrebe starih ljudi in oskrbovalcev, ki jih podpirajo.
