Produktivnost? Ne, Hvala! Od uspešnega do dobrega staranja


V bralnici Centra kulture Španski borci je 12. oktobra 2017 potekala okrogla miza z naslovom Produktivnost? Ne hvala! Na pogovoru so sodelovali doc. dr. Metka Mencin Čeplak iz Centra za socialno psihologijo Fakultete za družbene vede, dolgoletni direktor hotela Union Bogdan Lipovšek in sociologinja dr. Katarina Štebe.

Namen pogovora je bil spregovoriti prednostih in pomanjkljivostih različnih modelov staranja, ter izpostaviti potrebo po novih pristopih v socialni gerontologiji.

Kot običajno so se ideje najbolj kresale ob koncu pogovora z občinstvom, ko je predstavnik ministrstva za delo povedal dolgo vrsto ukrepov za lajšanje bremen starih in poudaril, da so mladi dvakrat prikrajšani, ker bodo morali prispevati za toliko in toliko več upokojencev, ko bodo pa sami stari … Na kar mu je takoj odgovorila dr. Maca Jogan in menila, da je konflikt med generacijama družbeni konstrukt, ki ščuva ene proti drugim. Jasno in glasno je povedala, da je največ tveganja pri tisti veliki deprivilegirani večini, pri maloštevilni eliti pa ga je bistveno manj.

Maca Jogan je prepričana, da je medgeneracijski konflikt vsiljen, da gre za ščuvanje enih proti drugim.

Sicer pa so si bili govorci enotni, da je model ‘uspešnega staranja’, ki temelji na izogibanju boleznim in invalidnostim, ohranjanju visoke ravni telesnih in kognitivnih funkcij ter ohranjanju vključenosti v družbene in produktivne dejavnosti za tiste, ki temu nočejo ali ne morejo slediti skrajno problematičen.

Dr. Metka Mencin Čeplak je izpostavila škodljive učinke enostranskega normiranja starosti na podlagi psiholoških idealov liberalizma, torej aktivnosti, produktivnosti, učinkovitosti, tekmovalnosti, individualnosti in neodvisnosti, ki jim lahko sledijo le privilegirani.

Metka Mencin Čeplak je Bogdanu Lipovšku pritrdila, da civilizacije niso nujno civilizirane.

Od Bogdana Lipovška smo slišali, da je v primerjavi z določenimi afriškimi ljudstvi odnos do starosti v naši družbi tako negativen in življenjske razmere starih na dnu tako porazne, da se moramo vprašati, kdo je zdaj tukaj civiliziran.

Katarina Štebe je opozorila na potrebo po upoštevanju politične ekonomije staranja in omogočanju kakovostne starosti čim širšim skupinam ljudi.

Katarina Štebe meni, da je najbolj razširjen model ‘uspešnega staranja’, tisti, ki sta ga razvila Rowe in Kahn in temelji na izogibanju boleznim in invalidnostim, ohranjanju visoke ravni telesnih in kognitivnih funkcij ter ohranjanju vključenosti v družbene in produktivne dejavnosti.

V luči teh kritik je bila izpostavljena potreba po novih teorijah staranja in na kratko predstavljena teorija o gerotranscendenci, ki vedenjske vzorce starih, kot so opuščanje družbenih vlog, selektivnost pri družabnih stikih, odkrivanje radosti v malih dogodkih, manjša egocentričnost, zmanjšanje strahu pred smrtjo in odrekanje odvečnim materialnim dobrinam opredeljuje kot razvoj osebnosti v pozni starosti. Ta ultimativno privede k manj materialističnem in racionalnem dojemanju sveta, kar navadno spremlja večje zadovoljstvo z življenjem.

Največja prednost teorije je v tem, da starim ne predpisuje določenega vedenja, ne opredeljuje zanje primernih aktivnosti ali jih sili v sprejemanje določene realnosti. Nasprotno, odločitev, kako se starati in kaj v starosti početi, prepušča starim, s čimer jim vrača pravico do avtonomije in dostojanstva. Kar teoriji manjka, tako dr. Metka Mencin Čeplak, je upoštevanje materialne prikrajšanosti starih. In dodala, da zavračanje tekmovalnosti ni samo značilnost starih, da to velja tudi za marsikaterega mladega. In če se projicira na stare, da se umikajo, na mlade pa, da hočejo biti v središču pozornosti, je to biologizem, v katerem z naravnimi zakoni opravičuješ neenakost. Skratka, po njenih besedah si pravico do umika in občasne lenobe zaslužimo vsi, ne le stari.

Pogovor je moderator Otto Gerdina sklenil z ugotovitvijo, da na področju staranja potrebujemo nove teorije in pristope, ki bi hkrati reševali problem stigmatizacije starih, pomanjkanje pozitivno ovrednotenih družbenih vlog v starosti, osmišljanja zadnjega življenjskega obdobja in materialne prikrajšanosti starih.