Časopisne podobe starosti v slovenskih dnevnih časopisih
V četrtek, 8. decembra 2022, je sociolog dr. Otto Gerdina v Knjižnici Otona Župančiča predaval o časopisnih podobah starosti v Sloveniji. Uvodoma je poudaril, da so mediji za vsakega sociologa staranja pomembni, saj lahko iz njihove vsebine izluščimo družben pogled na starost in staranje. Kot je pojasnil, mediji po eni strani opozarjajo javnost na najpomembnejše probleme, s katerimi se sooča družba (npr. opozarjajo čakalne vrste v zdravstvu in pri domovih starejših občanov), po drugi pa lahko tudi sami predstavljajo problem.
Če mediji nekritično širijo negativne podobe in stereotipe o staranju, kot to, da so stari ljudje psihično in fizično opešani, neprivlačni, neuporabni, depresivni, lahko na eni strani povečajo strah pred starostjo, na drugi pa omejijo nabor identitet, ki so starim ljudem na voljo.
Slednje je razložil na primeru medijskega poročanja o avtomobilskih nesrečah, ki so jih povzročili stari vozniki. Senzacionalistično poročanje o starosti povzročiteljev prometnih nesreč lahko pripomore k vtisu, da so stari ljudje najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč, čeprav statistike kažejo, da so najbolj nevarni vozniki v skupini do 30 let. Stari ljudje se namreč zavedajo lastnih vozniških sposobnosti in prilagodijo vožnjo, medtem ko mladi pogosto precenjujejo svoje vozne sposobnosti.
Zgornji primer po mnenju Otta Gerdine kaže, da je podoba starosti, ki jo uzremo skozi medije pristranska in ne odseva objektivne realnosti, če ta sploh obstaja. Kljub temu pa lahko medijsko posredovana podoba postane realna v svojih posledicah: »Če stari ljudje, ki poslušajo o avtomobilskih nesrečah postanejo nervozni vsakič, ko sedejo za volan ali zaradi strahu pred vožnjo ne obnavljajo za svojih veščin, lahko dejansko pride do zmanjšane sposobnosti za vožnjo. Prav tako se jim lahko zgodi, da bodo na cesti deležni več nestrpnosti na cesti, saj jih bodo drugi vozniki gledali kot manj sposobne. V obeh primerih lahko pride do večjega števila prometnih nesreč s strani starih voznikov zaradi sprememb v družbenem odnosu do starih voznikov in ne starosti same«. Medijsko poročanje o avtomobilskih nesrečah starih voznikov lahko vpliva tudi na politične odločitve, na primer, da se zaostrijo pogoji za podaljšanje vozniškega dovoljenja po 80 letu, še opozarja.
V drugem delu predavanja je Otto Gerdina povzel nekatere ugotovitve najnovejše raziskave o podobah starosti v Sloveniji, ki temelji na 3800 časopisnih prispevkih o starosti, staranju in o starih ljudeh, ki so bili objavljeni v Delu, Večeru in v Slovenskih novicah v letih 2004, 2008, 2011, 2014 in 2018. Del analize se je nanašal na manjši namenski vzorec časopisnih prispevkov, ki poročajo o problemih, s katerimi se srečujejo stari ljudje.
Izsledki raziskave kažejo, da medijske podobe v veliki meri določajo in oblikujejo dominantne družbene skupine, s čimer si prizadevajo za svoje družbene koristi. Pri podobah starosti se zatekajo k normalizaciji, enačenju in k drugačenju, s katerimi slovenski tiskani medij krepijo privilegiran položaj srednjih let. Z normalizacijo, torej s promoviranjem normativnih standardov o staranju, ter s homogenizacijo in z drugačenjem vseh, ki tem standardom ne sledijo, stare odrivajo na družbeno obrobje.
Analizirani časopisni prispevki prav tako redko upoštevajo, da biološke, družbene in psihološke težave starih niso le posledica kronološke starosti, ampak nanje močno vpliva vrsta dejavnikov skozi vse posameznikovo življenje, že od samega rojstva naprej. Neupoštevanje celotnega življenja pomeni obravnavo samo v starosti očitnih težav, česar posledica so tako imenovani kozmetični popravki, zakrita pa ostaja sistemska narava težav, katere upoštevanje bi edino lahko radikalno izboljšalo življenje za vse.
Predavanje je zaključil z mislijo, da je prikazovanje vzrokov za težave starih ljudi v slovenskih časopisih omejeno, ponujene rešitve pa so večinoma kratkoročne, največkrat v obliki enkratnih pomoči ali prostovoljstva, torej nesistemske in prepuščene solidarnosti posameznikov, kar veliko ljudi vidi kot zavestno neoliberalno urejanje za kapital nezanimivih zadev.
