Ko kino in frizer postaneta razkošje Polepšajmo jesen socialno ogroženim starim ljudem


V torek, 4. junija smo zavod OPRO, društvo UP-ornik in ustanova Državljani sveta pripravili pogovor z naslovom Ko kino in frizer postaneta razkošje, da bi socialno najbolj ogroženim starim ljudem omogočili ogled gledališke predstave, filma, obisk pri frizerju in podobno.

Stopnja tveganja revščine med starejšimi od 65 let je po zadnjih podatkih iz 2017 16,4 % in je za četrtino večja kot v drugih starostnih skupinah. in Simone de Beauvoir je v svoji knjigi Starost pred več kot petdesetimi leti zapisala: »Družba dopušča, da [starci] nimajo ne enakih potreb ne enakih pravic kot drugi člani skupnosti, kajti odteguje jim minimum tistega, kar se jim zdi nujno; namenoma jih obsoja na bedo, brloge, bolehnost, samoto, brezup.«

Spremenjeno razmerje med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom se poskuša reševati s podaljševanjem delovnem dobe, nižanjem pokojnin in višjo obdavčitvijo aktivnega prebivalstva – ukrepi, ki, ne le da dolgoročno niso zadostni, temveč tudi povečujejo tveganje za socialno izključenost tako med starimi kot med delovno aktivnim prebivalstvom, ki komajda še prenese visoko obdavčitev.

Za polnopravno državljanstvo ni dovolj, da posameznik ima pravice, temveč tudi, da so mu omogočeni pogoji, da jih udejanja. Na posameznikovo zmožnost udejanjanja vplivajo njegove individualne značilnosti (npr. izobrazbe ali zdravstvenega stanja), osebni dogodki ali krize (npr. razveza, izguba službe), družbena ureditev (npr. sistema državnih pomoči), značilnosti kulturnega in fizičnega prostora, v katerem živi.

Boris Krabonja, profesor zgodovine na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor vodja društva za pomoč ranljivim skupinam UP-ornik je med drugim govoril, kako zgrožen je nad družbo, ki je ni sram vseprisotne neobčutljivosti za druge, in je ošvrknil tudi sindikate s primerom: Ko so vsi učitelji dobili za nekaj razredov višje plače, hodili nasmejani po šoli, ni nihče opazil tajnice, ki je ostala na istem, ima pa že tako najnižjo plačo med njimi.

Prof. dr. Vesna Leskošek, dekanja na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, je ponovila, da je revščina v starosti akumulacija revščine skozi vse življenje. Opozorila je, da stare ženske, ki so v penziji, pogosto skrbijo tako za starše kot za vnuke, in če bodo morale delati dlje, bo tudi ta nega ogrožena ali pa se bodo morale predčasno umakniti s trga dela, posledično bodo obsojene na nižje pokojnine.

Dr. Mirjana Ule je v zaključku razprave poudarila, da so najbolj zadovoljni prebivalci tam, kjer so družbene neenakosti najmanjše. 

Koproducent cikla je Zavod EN-KNAP, častni pokrovitelj Zagovornik načela enakosti, sofinancer Mestna občina Ljubljana in medijski sponzor revija Dita.