V četrtek, 26. januarja 2023, je v Knjižnici Otona Župančiča potekala okrogla miza Kako pravo ustvarja bogastvo in neenakost. Na pogovoru so sodelovali ekonomist dr. Vlado Dimovski, pravnik mag. Janko Arah in sociolog dr. Tibor Rutar. Izhodišče za pogovor je bila knjiga Zakodirani kapital Katharine Pistor, ki je nedavno pri OPRO izšla v slovenskem prevodu.
Katharina Pistor v Zakodiranem kapitalu pokaže, kako pravni instrumenti z uporabo konceptov in zakonov delujejo tako, da dajejo premoženju lastnosti, ki premoženje in njegovega lastnika privilegirajo. Te lastnosti so prioriteta, trajnost, univerzalnost in zamenljivost. Prioriteta razvršča konkurenčne zahteve, torej kdo je prvi v vrsti, ko se deli premoženje; trajnost podaljšuje prioriteto zahtev čez čas; univerzalnost jih širi v prostoru; in zamenljivost deluje kot zavarovalni instrument, ki lastniku omogoči, da nekaj tako abstraktnega kot je na primer dolžniška pogodba po potrebi pretvori v denar. Zaradi teh lastnosti, ki so zakodirani v zakonih, je mogoče vsako sredstvo spremeniti v kapital in s tem ustvariti ali povečati bogastvo imetnikov sredstev. Kot smo slišali na okrogli mizi, je ravno pravno kodiranje ključno za razumevanje, kako se v kapitalizmu ustvarja bogastvo in neenakost.
Janko Arah je uvodoma opozoril, da moramo biti pri branju dela previdni, saj avtorica izhaja iz sistema običajnega prava (common law), medtem, ko imamo v Evropi pravne sisteme, ki temeljijo na germanskem ali rimskem pravu: »V Evropi imamo dva tisočletno obdobje rimskega prava, ki je podlaga germanskega in romanskega prava. Pri nas imamo približno od leta 1800 natančne kodifikacije prava. Na območju Sloveniji je denimo v občem državljanskem zakonu zapisano vse, kar je takrat družba potrebovala, da je urejala ta razmerja.« V sistemih splošnega prava pa velja precedenčno pravo. To pomeni, da se pravo orientira glede na pretekle primere in ne na natančne zakone, ki urejajo razmerja za takšne probleme.
Vlado Dimovski je v povezavi z razumevanjem sodobnega ustroja kapitalizma izpostavil, da se da vsako stvar s pomočjo prava monetizirati. In nadaljeval, da je pravo instrument vladajočega razreda, saj ima vladajoči razred največ možnosti za monetizacijo.
V nadaljevanju pogovora je moderator Otto Gerdina izpostavil, da zaradi spreminjajočega se sveta tudi najbolj skrbno pripravljena zakonska ali sodna praksa vedno ostane nepopolna. To omogoča plodna tla za pravno ustvarjalnost in domišljijo pravnikov, ki so “mojstri kode” in kodirajo kapital. Janko Arah se s tem ni v celoti strinjal in opozoril, da slednje pri nas ne velja v tolikšni meri kot deželah iz sistema običajnega prava: »To kar avtorica pravi, da so odvetniki generatorji, zaščitniki kode kapitala, pri nas to ne velja, odvetniki nimajo te vloge.«
Pistor v knjigi jasno argumentira, da vanglo-saksonskem svetu bogastvo obstaja prav zaradi pravnega kodiranja, to je zakonske opredelitve in zaščite sredstev. Posledično tudi premoženjska neenakost izhaja iz pravnega kodiranja kapitala. Globalizirani kapital, ki ga večinsko kodirajo v New Yorku in Londonu je povezan z močjo gospodarjev kode. To favorizira tiste, ki si lahko privoščijo odvetnike, zlasti odvetnike, izšolane na najboljših šolah in zaposlene v najboljših odvetniških pisarnah.
A ni treba, da za vedno ostane tako. Kot smo slišali v razpravi, bi lahko pravo, če ne bi bilo močno ujeto v rokah kapitala, uporabili za doseganje širokega nabora družbenih ciljev. Kar pa je za Tiborja Rutarja malo verjetno: »Težko si predstavljam, kako bi se v 21. stoletju na popolnoma legalen način, zgodila sprememba. Mnogi avtorji so pisali knjige kako, ampak so šle stvari v drugo smer.«
