Hendikep in človeška seksualnost se ne izključujeta


V četrtek, 20. januarja, je v Trubarjevi hiši literature v živo in preko spleta potekala projekcija kratkega nagrajenega dokumentarnega filma V iskanju srečnega konca in pogovor o hendikepu in seksualnosti z avtorico filma Tejo Klinar in seksologom ter psihoterapevtom Jakom Sotlarjem. Dogodek je organiziral OPRO, zavod za aplikativne študije, vodila pa ga je mlada raziskovalka na FDV in strokovna sodelavka zavoda OPRO Sinja Čož.

Film V iskanju srečnega konca je na Mednarodnem film festu – festivalu dokumentarnega filma KGIFF v Kranjski Gori prejel prvo nagrado za najboljši kratki film.

V kratkem filmu smo videli, kako sta Teja in Štefan, ki ga je cerebralna paraliza obsodila na invalidski voziček, iskala prostitutko za Štefana. Poklicala sta več sto deklet na poziv in več mesecev zapored doživljala zavrnitve, češ da jim do tega ni ali so se izgovarjale, da nimajo dostopa za invalidski voziček. Potrdile so, da so invalidi margina družbe, toliko bolj je marginalizirana tema o njihovi spolnosti.

Avtorica filma Tejo Klinar je pojasnila, da je na idejo za film pravzaprav prišel Štefan, ki si je želel najti prostitutko, ki bi ga zadovoljila in ko je slišal, kaj študira, je predlagal, da o tem posname film.

O tem ne govorijo niti znotraj skupnosti ljudi s hendikepom. Na obvestilo o izidu knjige Pomoč pri seksualnem življenju ljudi s hendikepom (avtorici Tuppy Owens in Claire de Than, izdajatelj OPRO, 2020, prevod Maja Lupša) sta se od več sto invalidskih organizacij odzvali le dve.

Jaka Sotlar je na vprašanje, kako se lotiti problematike, najprej povedal, da invalidi težko priznajo, da imajo željo po spolnosti, kaj šele, da bi zaprosili za sredstva, da bi jo lahko zadovoljili. Neredko tudi strokovnjaki ravnajo, kot da za ljudi s hendikepom seksualno življenje ne obstaja. Ukvarjajo se z drugimi življenjskimi potrebami, vendar se zavestno ali podzavestno izogibajo možnosti, da bi jasno zastavili vprašanje seksualnosti.

»Sam bi delal predvsem na detabuizaciji. Debata o spolnosti naj se celostno vključi v zdravljenje. Dvomim, da zdravnik v sedmih minutah, ki jih ima na voljo za pacienta, vpraša, kako je poškodba vplivala na bolnikovo spolno življenje. … Kadar se o temi ne govori, se dogajajo zlorabe. Če bi o spolnosti več govorili, bi bila tudi nevarnost za zlorabe manjša.« Jaka Sotlar

Claire de Than, pravnica, soavtorica knjige, nedvoumno zapiše, da so pravice pomembnejše od varnosti. Ljudi z oviranostjo so predolgo ščitili pred morebitnim izkoriščanjem in nevarnostmi zmenkov in seksualnih zlorab, namesto da bi jih spodbujali, naj gredo iz svoje sobe, tvegajo, uživajo v svojem telesu, odkrivajo seksualnost in ljubezen.

Knjiga omenja vire pomoči:

  • Seksualna terapija, tudi psihoseksualna terapija ali terapija spolnih motenj in odnosov. Gre predvsem za pogovarjanje , seksualnega dotika ni.
  • Terapevtski dotik, pri katerem mnogi terapevti uporabljajo tehnike joge, tantričnih in taoističnih praks. Vključuje trening telesnega samozavedanja, komunikacijskih veščin, dotika samega sebe in masturbacije, kar okrepi erotični potencial.
  • Krepitev telesne samopodobe je zbor tehnik, ki krepijo uporabnikovo seksualno samozavest, in lahko vključuje seksualni in neseksualni dotik.
  • ‘Seksualno delo’ in ‘seksualno nadomestništvo’. Nadomestni seksualni partner klienta samo pouči, kako naj se dotika sebe ali drugega, pove, česa si želi, postavi meje.
Sinja Čož (levo), Teja Klinar (sredina), Jaka Sotlar (desno).

O teh in morebitnih drugih bi verjetno lahko nekoliko glasneje razmišljali tako v invalidskih organizacijah, društvih, zdravniških organizacijah. In končno, tudi s pomočjo navedenih bi morda lahko po vzoru iz knjige sami ljudje s hendikepom aktivneje zahtevali najmanj razpravo v okviru skupin za samopomoč.

Jaka Sotlar je končal magisterij iz seksologije na Fakulteti Alcala de Henares v Madridu ter petletno edukacijo iz psihodrame v Zagrebu. Dodatno se je strokovno usposabljal na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ter na posameznih strokovnih delavnicah iz različnih psihoterapevtskih smeri (Geštalt, jungovska analiza, telesno orientirana psihoterapija). Je večletni član Slovenskega seksološkega društva. Vodi delavnice iz področja seksologije, psihodrame in duševnega zdravja v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem. Danes nam bo pomagal razumeti, kaj sta spolnost in seksualnost ter zakaj sta za človeka tako pomembni.

Teja Klinar je leta 2019 magistrirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Njeno magistrsko delo je dokumentarni film V iskanju srečnega konca, ki je socialno-umetniški projekt, osnovan na prijateljstvu. Film V iskanju srečnega konca je na Mednarodnem film festu – festivalu dokumentarnega filma KGIFF v Kranjski Gori prejel prvo nagrado za najboljši kratki film.

Več informacij o knjigi najdete tukaj.