Erotika kot nagon vrste, trenutek sreče ali potrditev predstave o sebi


Kaj se v starosti dogaja s spolnostjo, erotičnostjo, ljubeznijo, kaj se v obdobju starosti in pozne starosti dogaja z gonom, nagonom, željo, in kaj te besede sploh pomenijo? Lahko telesna ali kognitivna opešanost pomenita, denimo, da želje več ni, lahko pozna starost pomeni, da nagon po ohranitvi vrste več ne določa stremljenja? In ali bližina konca, ki odpravlja vsak smisel dolgoročnega načrtovanja, hkrati odpira nove dimenzije intime? In če se libido v pozni starosti ohranja, v čem se njegovo bistvo razlikuje od predhodnih obdobij, in če ne, ali je njegova transformacija oziroma sublimacija stvar posameznikove odločitve? Na ta vprašanja so na okrogli mizi, ki jo je v Centru kulture v okviru rednih mesečnih pogovorov pripravil OPRO, zavod za aplikativne študije, odgovarjali sociolog prof. dr. Ivan Bernik, psihiater Matjaž Lunačkek, dr. med., in filozof doc. dr. Mirt Komel.

»V partnerstvu je eno oko vedno obrnjeno navzven, kar pomeni, da kalkuliramo, koliko smo na trgu zmenkov in porok še vredni. Ko ugotovimo, kakšna je ta vrednost, se odločamo, koliko kompromisov smo pripravljeni v partnerstvu sprejemati.« Dr. Ivan Bernik (drugi z leve).

Lunaček je omenil Freudovo misel, da libido s starostjo narašča, potentnost pa upada, in da od tod izvirajo podobe o pohotnih starcih. Za gon je povedal, da vedno teži k cilju, da ga spremlja užitek, in se gon na objektu izprazni. Želja pa vedno kroži okrog objekta in ga ne more zagrabiti, če pa ga, se spremeni. Povedal je, da strokovna literatura ne govori kaj dosti o seksualnosti starih, da goni s starostjo postanejo parcialni, in da se goni pri starih premaknejo iz genitalne nazaj v analno in oralno fazo, da se goni po fazah realizacije, sublimacije , lahko spreminjajo v svoje nasprotje, njihova potlačitev pa privede do psihiatričnih motenj, ki so tako včasih posledica nekih seksualnih zapletov.

Komel je menil, da je družba danes preseksualizirana in da si glede tega ne zna zastaviti pravih vprašanj. Po njegovih besedah je samoljubje prvi korak za vse ljubezenske in seksualne zadeve. Lunaček je dodal, da je libido ali objekten ali usmerjen v samega sebe, da objektni ljubečega osiromaši in ljubljenega obogati, kadar pa je usmerjen vase, povzroča megalomanijo. Omenil je, da je v spolnosti legalizirano že skoraj vse razen pedofilije.

Bernik je govoril o izsledkih finske raziskave, po kateri s starostjo spolna želja ne upada, zato pa spolna dejavnost naleti na omejitve. Raziskava tudi ugotavlja, da so stari bolj monogamni. Omenil je, da se stare ženske brez partnerja svoji vlogi relativno dobro prilagodijo. Razlika med spoloma je tudi, da stari moški imajo partnerje, ženske pa, ker dlje živijo, redkeje. In omenil še, da ženska po petdesetem letu težko dobi partnerja, moški laže. Raziskava še kaže, da je partnerstvo v starosti pomembna zadeva, tudi če je brez spolnosti. In samski ne pogrešajo toliko spolnosti kot druge atribute partnerstva.

Poslušalka, sicer strokovni vodja v domu za stare, je povedala, da se dogaja, ko se partnerja ločita, in potem eden od njiju zboli, da tisti drugi skrbi za njega kot je prej v partnerstvu. In dodala, da je v domu četrtina moških in da vedno, ko pride nov, zavlada nekakšno razburjenje. In da se zlasti ženske rade šalijo na račun spolnosti.

Sicer pa smo slišali še precej razprav o vplivu spolnosti na kognitivne funkcije na eni in življenjsko zadovoljstvo na drugi strani, o povezavi med libidom in narcizmom, o spolnosti kot nerazmerju, o omejevanju želja v skladu z družbenimi normami, o pričakovanjih, ki skušajo izpolniti neizpolnjeno, o razmerjih med učiteljem in učenko, o ločitvi v starosti in posledično dvomu o preživetem življenju, …

Moderator Otto Gerdina je po že precej prekoračenem predvidenem času napovedal naslednji pogovor v Španskih borcih, ko se bodo sodelavci zavoda OPRO lotili razmišljanja, kako bi utegnil univerzalni temeljni dohodek vplivati na življenje v starosti.