OPRO, zavod za aplikativne študije

Arhiv

Upokojenci in študentje kot dejavniki sprememb

Naraščajoče število upokojencev, postopno razpadanje javnih pokojninskih in zdravstvenih sistemov, akumulirane znanje in izkušnje s preteklimi državnimi politikami ob nedvomni pavperizaciji na eni, in poklicna brezperspektivnost in obsojenost na tvegano prekarno usodo in beg v tujino na drugi bi lahko bila tista kritična sila, ki bi v današnjih razmerah dominacije neoliberalizma morda lahko postala dejavnik družbenih sprememb. O izzivih prihodnosti in skupnem spoprijemanjem z njimi so razpravljali Dr. Urban Boljka, raziskovalec na Inštitutu RS za socialno varstvo, Frančiška Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije (ZSSS) in Tinca Lukan, študentka 4. letnika analitske sociologije na FDV Ljubljani ter članica društva Socio-klub.

Ključne besede: univerzalni temeljni dsogodek, medgeneracijsko sodelovanje, družbeni premiki.
.
PREBERI VEČ

Se bo z UTD okoristil kapital?

UTD običajno povezujemo s politično levico, ima pa tudi podpornike med poslovneži iz sveta najnaprednejših tehnologij. Nenazadnje je že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja njegovo različico predlagal znani ekonomist Milton Friedman. Danes mediji poročajo, da vidi UTD kot odgovor na avtomatizacijo denimo tudi Teslin direktor Elon Musk. Zamisel nekega zajamčenega minimalnega dohodka torej ni nova, pomembno spodbudo pa je doživela z razvojem in razraščanjem prekariata na eni in digitalizacije in avtomatizacije na drugi strani. O vplivu UTD na delodajalce, delojemalce in kapital so razpravljali zastopnik sindikata centrov za socialno delo Perica Radonjić, izvršni direktor SBC – Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković in dr. Miroljub Ignjatović s Centra za proučevanje organizacij in človeških virov pri FDV.
Ključne besede: univerzalni temeljni dohodek, kapital, avtomatizacija, socialni dialog.
.
PREBERI VEČ

UTD – garant starega ali napoved novega

Če smo socialno pravičnost nadomestili s svobodnim pretokom kapitala in blaga, ekonomijo prilagajamo zahtevam financ in ne ljudi. Zato so nujne spremembe tako politike kot kapitala in predvsem njune socialne odgovornosti. Sicer bomo državno odgovornost za blaginjo ljudi prevalili na pleča posameznikov. Predavanje dr. Tanje Rener je postreglo z razmislekom o zgornjih iztočnicah in z izhodiščem za zanimivo diskusijo.
Ključne besede: univerzalni temeljni dohodek, socialna država, socialna odgovornost.
.
PREBERI VEČ

UTD ali nova socialna država

Dajmo vsem državljanom skromen, a brezpogojen dohodek, in jim pustimo, da ga, če hočejo, nadgradijo z dohodki iz drugih virov, je že davno tega zapisal Philippe Van Parijs. Dr. Valerija Korošec je pojasnila, kje smo v Sloveniji z razvojem te misli, kakšna je njena zgodovina in s kakšnimi aktivnostmi, upi, težavami in dosežki se je spopadala Sekcija za promocijo Univerzalnega temeljnega dohodka pri Zofijinih ljubimcih iz Maribora.
Ključne besede: univerzalni temeljni dohodek, ekonomska upravičenost, razvoj.
.
PREBERI VEČ

Erotika kot nagon vrste, trenutek sreče ali potrditev predstave o sebi

Ni res, da bi starost človeka avtomatično nagradila z modrostjo. Nasprotno, stari so bolj nagnjeni k samovšečnosti in hibam kot mladi. … A tu se pravzaprav skriva zasuk, kajti vrednost staranja je prav v prilagajanju takim napakam. Ko človek na lastnem telesu in v lastnem duhu vidi zapisano pojemanje, sprejme dejstvo, da je omejen in človeški. In ko razume, da starost človeka ne dela modrega, vendarle na neki način postane moder. Učiti se živeti konec koncev pomeni živeti z nepopolnostjo in jo celo hvaležno objeti (Montaigne).
Ključne besede: teorija gona, libido, modrost, erotika v starosti.
.

PREBERI VEČ

Samomori med starimi. Zavestno spregledani?

Delež samomorov med starimi narašča. Samomor je družbeno dejstvo, ki ga lahko pojasnimo z drugimi družbenimi dejstvi, je že pred stoletjem ugotavljal Durkheim. Na okrogli mizi v Centru kulture Španski borci smo 9. novembra 2017 s psihiatrinjo prof. dr. Vesno Švab, kriminalistom Gorazdom Jesenkom in filozofom prof. dr. Borutom Ošlajem poskušali osvetliti ta družbena destva in odpreti razpravo o tem, zakaj naraščanje samomorov v tej starostni skupini ostaja prezrto.

Ključne besede: samomori med starimi, spregledanost, naraščanje samomorov.

.
PREBERI VEČ

Produktivnost? Ne, Hvala! Od uspešnega do dobrega staranja

Politike staranja temeljijo na teorijah aktivnosti in kontinuitete, ki v ospredje postavljata produktivnost, učinkovitost in neodvisnost. Na okrogli mizi smo se vprašali ali je ‘uspešno’ staranje, ki temelji na izogibanju boleznim, ohranjanju visoke ravni telesnih in kognitivnih funkcij ter ohranjanju vključenosti v družbene in produktivne dejavnosti najboljši model staranja za vse in predstavili alternativno razumevanje starosti.

Ključne besede: uspešno staranje, delovna etika, gerotranscendenca.

.
PREBERI VEČ

Nasilje nad starimi moškimi

Na okrogli mizi so sodelovale dr. Maca Jogan, Mirjam Kline in dr. Nena Kopčavar Guček. Izpostavljeno je bilo, da vse več evropskih in ameriških prevalenčnih študij nasilja nad starimi kaže, da moramo problematiki nasilja nad moškimi posvetiti več pozornosti. Trenutna stopnja pozornosti, ki so jo stari moški deležni je premajhna, da bi pomagala ozavestiti in razumeti njihove potrebe in problematična, saj simbolno sporoča, da so potrebe starih moških v primerjavi z potrebami žensk, manj pomembne in njihovi problemi manj pereči.

Ključne besede: nasilje, starost, moške žrtve.

.
PREBERI VEČ

Etika in demenca: med varnostjo in svobodo

Govorci dr. Jana Mali, Simon Strgar, dr. Zvezdan Pirtošek in Štefanije Zlobec so si bili enotni, da se skrbniki in negovalci ljudi z demenco soočajo z etičnimi vprašanji vsak dan: na primer, ko se je treba odločati ali za večjo varnost ali večjo svobodo; odločati se morajo, kaj je za bolnika z demenco najboljše; in hkrati morajo prepoznavati, da potrebe ljudi z demenco včasih ogrožajo potrebe drugih, ki si prav tako zaslužijo, da se njihove želje upoštevajo.

Ključne besede: etika, demenca, skrbstveni odnos.

.

PREBERI VEČ

Izrinjanje in mobing starih delavcev

Na okrogli mizi so Tatjana Arnšek, Iztok Jurančič in Sandra Cico opozorili na državno in sodno toleranco do mobinga nad starimi delavci, to je tistimi, ki so že starostno zaščiteni ali so tik pred to zaščito. Slednjih se je po logiki sedanjih kapitalskih trendov treba znebiti, preden zaščito dosežejo, za prve pa so tudi izdelana nepisana pravila, večina jih temelji prav na mobingu, ki pa ga je na sodišču tako zelo težko uspešno dokazovati, o čemer govori izjemno revna bera iz sodne prakse.

Ključne besede: mobing, kapitalizem, stari delavci.

.
PREBERI VEČ