Dileme univerzalnega temeljnega dohodka se resnično razvnamejo, ko iz akademske sfere prestopimo v resnično življenje. Nekatere temeljne premise postanejo manj samoumevne, ko si prikličemo usode resničnih posameznikov. Gospa Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine, Marjan Vončina in Simona Strnad s Centra za socialno delo ter dr. Urban Boljka z Inštituta za socialno varstvo so se pogovarjali o teh vsakdanjih primerih.
Ključne besede: univerzalni temeljni dohodek, socialno delo, praktični primeri.
.
PREBERI VEČ
Arhiv
Stranke: med empatijo in preračunljivostjo
Slovenske politične stranke v predvolilnem obdobju namenjajo novim možnostim socialne politike precej prostora. Vse se zavzemajo za malega človeka, resnejše prenove sistema, ki bi zagotavljala odpravo revščine, pa na prvi pogled ne zaznamo. O socialni politiki in UTD kot možnosti za izboljšanje življenjskega standarda smo se pogovarjali s Francem Trčkom iz Levice, Janezom Ciglerjem-Kraljem iz Nove Slovenije, Lucijo Šenkinc iz Stranke modernega centra, Rokom Deželakom iz Piratske stranke in Janezom Šušteršičem, bivšim finančnim ministrom.
Ključne besede: volitve, politika, UTD, socialna država.
.
PREBERI VEČ
Upokojenci in študentje kot dejavniki sprememb
Naraščajoče število upokojencev, postopno razpadanje javnih pokojninskih in zdravstvenih sistemov, akumulirane znanje in izkušnje s preteklimi državnimi politikami ob nedvomni pavperizaciji na eni, in poklicna brezperspektivnost in obsojenost na tvegano prekarno usodo in beg v tujino na drugi bi lahko bila tista kritična sila, ki bi v današnjih razmerah dominacije neoliberalizma morda lahko postala dejavnik družbenih sprememb. O izzivih prihodnosti in skupnem spoprijemanjem z njimi so razpravljali Dr. Urban Boljka, raziskovalec na Inštitutu RS za socialno varstvo, Frančiška Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije (ZSSS) in Tinca Lukan, študentka 4. letnika analitske sociologije na FDV Ljubljani ter članica društva Socio-klub.
Ključne besede: univerzalni temeljni dsogodek, medgeneracijsko sodelovanje, družbeni premiki.
.
PREBERI VEČ
Se bo z UTD okoristil kapital?
UTD običajno povezujemo s politično levico, ima pa tudi podpornike med poslovneži iz sveta najnaprednejših tehnologij. Nenazadnje je že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja njegovo različico predlagal znani ekonomist Milton Friedman. Danes mediji poročajo, da vidi UTD kot odgovor na avtomatizacijo denimo tudi Teslin direktor Elon Musk. Zamisel nekega zajamčenega minimalnega dohodka torej ni nova, pomembno spodbudo pa je doživela z razvojem in razraščanjem prekariata na eni in digitalizacije in avtomatizacije na drugi strani. O vplivu UTD na delodajalce, delojemalce in kapital so razpravljali zastopnik sindikata centrov za socialno delo Perica Radonjić, izvršni direktor SBC – Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković in dr. Miroljub Ignjatović s Centra za proučevanje organizacij in človeških virov pri FDV.
Ključne besede: univerzalni temeljni dohodek, kapital, avtomatizacija, socialni dialog.
.
PREBERI VEČ
UTD – garant starega ali napoved novega
Če smo socialno pravičnost nadomestili s svobodnim pretokom kapitala in blaga, ekonomijo prilagajamo zahtevam financ in ne ljudi. Zato so nujne spremembe tako politike kot kapitala in predvsem njune socialne odgovornosti. Sicer bomo državno odgovornost za blaginjo ljudi prevalili na pleča posameznikov. Predavanje dr. Tanje Rener je postreglo z razmislekom o zgornjih iztočnicah in z izhodiščem za zanimivo diskusijo.
Ključne besede: univerzalni temeljni dohodek, socialna država, socialna odgovornost.
.
PREBERI VEČ
UTD ali nova socialna država
Dajmo vsem državljanom skromen, a brezpogojen dohodek, in jim pustimo, da ga, če hočejo, nadgradijo z dohodki iz drugih virov, je že davno tega zapisal Philippe Van Parijs. Dr. Valerija Korošec je pojasnila, kje smo v Sloveniji z razvojem te misli, kakšna je njena zgodovina in s kakšnimi aktivnostmi, upi, težavami in dosežki se je spopadala Sekcija za promocijo Univerzalnega temeljnega dohodka pri Zofijinih ljubimcih iz Maribora.
Ključne besede: univerzalni temeljni dohodek, ekonomska upravičenost, razvoj.
.
PREBERI VEČ
Erotika kot nagon vrste, trenutek sreče ali potrditev predstave o sebi
Ni res, da bi starost človeka avtomatično nagradila z modrostjo. Nasprotno, stari so bolj nagnjeni k samovšečnosti in hibam kot mladi. … A tu se pravzaprav skriva zasuk, kajti vrednost staranja je prav v prilagajanju takim napakam. Ko človek na lastnem telesu in v lastnem duhu vidi zapisano pojemanje, sprejme dejstvo, da je omejen in človeški. In ko razume, da starost človeka ne dela modrega, vendarle na neki način postane moder. Učiti se živeti konec koncev pomeni živeti z nepopolnostjo in jo celo hvaležno objeti (Montaigne).
Ključne besede: teorija gona, libido, modrost, erotika v starosti.
.
Samomori med starimi. Zavestno spregledani?
Delež samomorov med starimi narašča. Samomor je družbeno dejstvo, ki ga lahko pojasnimo z drugimi družbenimi dejstvi, je že pred stoletjem ugotavljal Durkheim. Na okrogli mizi v Centru kulture Španski borci smo 9. novembra 2017 s psihiatrinjo prof. dr. Vesno Švab, kriminalistom Gorazdom Jesenkom in filozofom prof. dr. Borutom Ošlajem poskušali osvetliti ta družbena destva in odpreti razpravo o tem, zakaj naraščanje samomorov v tej starostni skupini ostaja prezrto.
Ključne besede: samomori med starimi, spregledanost, naraščanje samomorov.
Produktivnost? Ne, Hvala! Od uspešnega do dobrega staranja
Politike staranja temeljijo na teorijah aktivnosti in kontinuitete, ki v ospredje postavljata produktivnost, učinkovitost in neodvisnost. Na okrogli mizi smo se vprašali ali je ‘uspešno’ staranje, ki temelji na izogibanju boleznim, ohranjanju visoke ravni telesnih in kognitivnih funkcij ter ohranjanju vključenosti v družbene in produktivne dejavnosti najboljši model staranja za vse in predstavili alternativno razumevanje starosti.
Ključne besede: uspešno staranje, delovna etika, gerotranscendenca.
Nasilje nad starimi moškimi
Na okrogli mizi so sodelovale dr. Maca Jogan, Mirjam Kline in dr. Nena Kopčavar Guček. Izpostavljeno je bilo, da vse več evropskih in ameriških prevalenčnih študij nasilja nad starimi kaže, da moramo problematiki nasilja nad moškimi posvetiti več pozornosti. Trenutna stopnja pozornosti, ki so jo stari moški deležni je premajhna, da bi pomagala ozavestiti in razumeti njihove potrebe in problematična, saj simbolno sporoča, da so potrebe starih moških v primerjavi z potrebami žensk, manj pomembne in njihovi problemi manj pereči.
Ključne besede: nasilje, starost, moške žrtve.