Usoda tržnega dna: Nuja, želja ali skriti nameni

V četrtek, 11. oktobra smo s predstavitvijo knjižice Usoda tržnega dna: Nuja, želja ali skriti nameni, uvodnim nagovorom dr. Tanje Rener in pogovorom z dr. Urbanom Boljko, v bralnici Španskih borcev zaokrožili cikel šestih dogodkov o univerzalnemu temeljnemu dohodku (UTD), ki so v koprodukciji s centrom kulture Španski borci in s finančno podporo Mestne občine Ljubljana potekali od januarja do junija letos.

Na začetku smo se dotaknili dveh tez dr. Tanje Rener, in sicer, da si pri UTD-ju preprosto ne moremo privoščiti, da ga ne bi imeli, saj omogoča nenasilno transformacijo iz trenutnega kapitalističnega svetovnega-sistema v sistem, ki bo bolj egalitaren in bolj demokratičen. Ker pa je njegova uvedba v idealni, torej brezpogojni, univerzalni, individualni in trajni obliki v trenutnem sistemu težko zamisljiva, bi bilo smiselno začeti z uvajanjem temeljnega dohodka za otroke in stare ljudi, ki bi ga na to postopoma razširili na celotno populacijo in ga povezali s številnimi drugimi utopistikami, torej realnimi utopijami, kot so 30 urni delovni teden, kultura sobivanja, zadružništvo, ničelna rast in trajnostni razvoj.

Za tem smo dr. Urbana Boljko prosili, da komentira različne izjave, ki smo jih na podlagi omenjenih diskusij dokumentirali v knjižici Usoda tržnega dna. Med njimi sta bili najbolj odmevni sledeči.

»Če temeljni dohodek razumemo zgolj kot »krizni menedžment« za revne in prikrajšane, izgubi svoj pravi potencial in postane za večino neprivlačen in neprepričljiv, revščino pa zgolj pomete pod preprogo. Povejmo naravnost, od višine temeljnega dohodka je odvisno, ali bi deloval le kot socialni korektiv ali ne. In še bolj konkretno: če bi v Sloveniji ali kjerkoli drugod želeli, da bi temeljni deloval kot možnost »dejanske svobode za vse«, bi moral znašati vsaj toliko, kolikor znašajo stroški »življenjske košarice«. Dr. Tanja Rener.

»Pilot je vedno omejen na reprezentativni vzorec, ampak bistvo UTD je v tem, da bi ga prejemali vsi, šele potem dosežemo učinke, ki jih UTD obljublja. Se pravi, noben eksperiment ne bo mogel pokazati učinkov, ki jih zagovorniki pričakujejo.« Dr. Urban Boljka.

Po razburljivi diskusiji, v katero se je vključilo tudi občinstvo, ki ga je predvsem zanimalo kako poteka priprava in študija različnih scenearijev in elementov, ki jih pripravlja Inštitut Republike Slovenije za Socialno varstvo in, ki bi v prihodnje lahko služili kot podlaga za pripravo eksperimentov za uvedbo UTD pri nas, kot tudi katere družbene skupine, bi ga bile ob trenutnih socialnih politikah pripravljene podpreti, smo se zahvalili vsem, ki so neposredno ali posredno sodelovali pri pripravi knjižice. Čeprav ta v osnovi temelji na treh različnih pogledih, – ki so razvidni v zgornjih citatih, in sicer, v prihodnost uperjeni in egalitarno naravnani viziji dr. Tanje Rener, realistično konkretnem pristopu, ki poudarja svobodo dr. Janeza Šušteršiča in sintetično tehtnemu premisleku iz distance dr. Urbana Boljke, – so misli zanj prispevali še Janez Cigler Kralj, Frančiška Ćetković, dr. Miroljub Ignjatović, Jože Mencinger, Goran Novkovič, Perica Radonjić, dr. Franc Trček, Marjan Vončina, Otto Gerdina in mnogi naši poslušalci in poslušalke, ki so se s svojimi pomisleki, vprašanji in komentarji oglasili na naših okroglih mizah in pomembno prispevali h kakovosti in dinamiki pogovorov. Vsem se še enkrat najtopleje zahvaljujemo.

UTD – Usoda tržnega dna: Nuja, želja ali skriti nameni? Urednik Tomaž Gerdina. 58 strani. Ljubljana: OPRO, zavod za aplikativne študije, 2018